prijatelj (801-900)

Ali kmalu so se duri odprle in prišel je	prijatelj,	ki je bil vdane, mehke, skoro deviške nature	A
ni dalo reči, da so ostali lepo kostanjevi.	Prijatelj	bi vzkliknil: ”O, Jareb, kako svatovska je tvoja	A
Jareba že od daleč, že v mraku. ”Le hitro,	prijatelj,	le naglo, le ročno!Kozarec je poln in čaka!	A
poznal sina, sin ne očeta, ženin ne več neveste,	prijatelj	ne prijatelja. Zadovoljnost, ljubezen, rodoljubje	A
njegove besede, če bi izpregovoril: Ne zameri,	prijatelj,	mudi se mi, pozna je že noč!In pozdravljala	A
svojem in svoje ljubeznive neveste, ostanite nama	prijatelj	v sreči, kakor ste nama bili prijatelj v dobi	A
nama prijatelj v sreči, kakor ste nama bili	prijatelj	v dobi strahu in upanja!“ Šviligoj je bil	A
spal, ves teden! Zdaj vsaj je treba ... česa,	prijatelj	Damjan, česa je treba?... Zdi se mi, da sem pijan	A
kobile“, od prve moje knjige, ki jo je izdal	prijatelj	Schwentner, do desete; in danes praznujem svoj	A
križeva pot, je globoka utrujenost, in edini	prijatelj,	ki praznuje z mano, je čaj, veselo žuborèč v	A
skrito rano. ”Saj veste, gospod, da sem velik	prijatelj	umetnosti --“ Vedel sem, o! ”-- in da	A
govorim z vami; pridružil bi se nama tretji	prijatelj	in mislim, da bi ostali še zmerom pri domači	A
pozdravi me prijazen glas; pred mano stoji moj	prijatelj	Kuštrin. Elegantno je oblečen, nekoliko rejen	A
prijatelji so zdaj že večidel rejeni. ”No,	prijatelj	Cankar, Bog te živi!Kako?	A
Kako?“ ”Slabo,	prijatelj	Kuštrin, slabo, kakor zmerom.Kdor stoji pod	A
malo in se spominjaj, kakšen je bil tvoj zvesti	prijatelj	Kuštrin v tisti lepi dobi, ko smo vojevali ramo	A
”Nič se ne šalim.	Prijatelj	Cankar, moje revolucionarno prepričanje je prav	A
”Tako je! -- Čas hiti; zbogom,	prijatelj!	“ ”Zbogom!“	A
tako skromni merici.“ ”Modre so vaše besede, o	prijatelj,	“ je odgovoril gospod. ”Ampak vaša radost je	A
ki je moral priti, in to je dobro.“ ”Ne vem,	prijatelj,	če ravnate pametno, da se ne ozirate na postranske	A
rodoljubu ter mu stavijo spomenik. -- Žal mi je,	prijatelj,	če sem vas užalil; zato pojdiva dalje.“	A
namočene in po tobaku dišeče. Ozrite se tja,	prijatelj,	drugačna pesem se glasi od tam!“ Dospela	A
izpregovoril gospod. ”To so naši sinovi in dediči,	prijatelj,	nastopili so kamenito pot, Bog jim bodi milosten	A
hudo je pogledati v oči poslednji uri. Moj	prijatelj	doktor Robida, ki mi je zelo naklonjen, me je	A
-- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- --“ Moj	prijatelj	doktor Robida je slonel zamišljen ob mizi.	A
poklonil se je in je šel. Doktor Robida, moj	prijatelj,	ki mi je zelo naklonjen, je nameraval s prijaznim	A
pogledom in se je nasmehnil. ”Samo eno je,	prijatelj,	v tem enem je razodeto vse: razum in kri.In	A
in se ne briga zanj ... Velikokrat se zgodi,	prijatelj	(in strašno banalna resnica je), da govori pamet	A
in tudi moj robec je v suknji ... Ki ste njegov	prijatelj,	kaj bi ne storili, da bi mi dal tisto nazaj	A
zavzdihnil Poljanec in se je zagledal v mrak. ”Hvala,	prijatelj,	in ne zameri, če sem ti delal sramoto.“ Šel	A
so bile žive in nemirne kakor nekdaj. ”O,	prijatelj	Poljanec, prav je, da ste prišli!Vi ste edini	A
tudi gospod Valentin sam ni zahteval, da bi	prijatelj	jokal z njim. ”Ni tako hudo!“ ga je tolažil	A
In poznam ljudi, ki so živeli vseh petero,	prijatelj,	živeli in jih niso samo gledali od strani kakor	A
”Seveda ga poznam, Petrina. Moj	prijatelj	je bil nekdaj takorekoč.V tisti dobi, veste	A
Valentina, ki ga ni poznal; mene pozna in je bil moj	prijatelj,	pa vem, da ne pojde za mojim pogrebom.Razumem	A
kakor boš ti spremljal svojo. Samo spremljal,	prijatelj!	Muzika gre svojo pot in ti greš z muziko; ne	A
največjem miru in za pogrnjeno mizo. Če me	prijatelj	davi, mu ne bom šele dokazoval neopravičenosti	A
KRPA NA ČEVLJU Ali nisi anahronizem,	prijatelj	Mrva?Ne; vsaka doba, vsaka ura ima svoje ogrizke	A
so imeniten kos podobe tega dneva in kraja.	Prijatelj	Mrva, odmeček, povej sam svojo zgodbo, kakor	A
”Mate!	Prijatelj!	“ Hanca je poslušala in je slišala od daleč	A
se je zasmejal s hripavim glasom. ”Nikoli,	prijatelj,	nikoli!Tudi jaz sem mislil, sanjal veliko ...	A
tiste idealne skorje! Ne dotakni se teh senc,	prijatelj,	ne poizkusi se jih dotikati!Ne pokaži ljudem	A
po otročje sanjal o njem, bi me ubili! ... O,	prijatelj,	težko je človeku samemu ...“ ”Kdo te je priklenil	A
Povej, če nisi čutil! ... Zakaj si pomežiknil,	prijatelj?	Luč dremlje ...	A
hkrati -- ni šala! Ampak stavi na drugo karto,	prijatelj,	stavi na drugo karto! Lepša je, rečem ti!	A
”Kje je Hanca?“ ”Nikjer več zate,	prijatelj!	Tvoje sokolje peroti jadrajo drugod ...	A
vzdignil proti luči. ”Bog te blagoslovi, ti moj	prijatelj	in moj tolažnik!“ Izpil je na dušek, naslonil	A
kaj bi ne držal zdajle glave pokonci? ... Tiho,	prijatelj,	tiho!Kaj si pozabil, da si napravljen na ljubezenski	A
”Od mrtvih!“	Prijatelj	mu je posvetil s svečo v obraz in je razumel	A
posvetil s svečo v obraz in je razumel. ”O	prijatelj	Godina, nikar se ne čudi: od mrtvih sem vstal	A
ponoči domov?“ Storil je Mate, kakor mu je	prijatelj	ukazal; upihnila sta svečo in sta legla, zaspala	A
pred njim ... v snegu klečala pred njim, gospod,	prijatelj	moj ...In nikogar ne bo tam, jaz sedim v krčmi	A
Pogledal sem ga začuden. ”	Prijatelj,	gospod, kaj ni čez teden dní sveti večer?...	A
”Težko, da bi jo imel!“ ”Prisrčna hvala,	prijatelj!	Jaz namreč imam krono v žepu in še slavno gostbo	A
tujcu, potreba te učenosti?“ je vprašal. ”	Prijatelj	te povabi na godovino - godovina ali ne, kosilo	A
so srebale kavo, jaz sem pisal podlistke, moj	prijatelj	Afanazij se je gledal v zrcalo in si gladil	A
že iz predzavednih sanj. Nič te ne vprašujem,	prijatelj,	odkod si, kdo si, kam te vodi ta dolga pot.	A
pozdravljal drugi svat, Vrtnik. Lojze mu je bil	prijatelj,	ko sta študirala na Dunaju, nato pa je Vrtnik	A
meni na tak način, da me je bilo sram. ”Moj	prijatelj	je bil nekoč, pred zelo davnim časom.Zdaj se	A
na cesti. . / . / stran 120 . / Ni dobro,	prijatelj,	če se človek preveč smeje; odvadi se tega, drugače	A
iz sanj, te tiho pokliče, te milo spomni: ”Ta	prijatelj,	ki ga ni več, je tólezapél!“- In še pravi:	A
boljše, da se ob tej uri lice skriva licu.“ Moj	prijatelj	se je napravljal na pot; že štirinajst dni se	A
mu bodi milosten!“ . / . / stran 219 . / Moj	prijatelj	je umolknil. ”Kaj bo pač storil?“ sem ga	A
jih šele jaz vabil; vabi jih divan sam: Sedi,	prijatelj,	v moje naročje ...“ Vse je bilo, kakor je rekel	A
prebereš, pa ti je poet že odkritosrčen in star	prijatelj.	Gospa nama je prinesla čaja, točila je ter	A
se mu vsa izba v obraz zasmeje ter mu pravi:	Prijatelj,	kaj bi gledal življenje od dolgočasne in solzave	A
To je zgodba o meščanu Marhuli. *	Prijatelj	me je vprašal začuden: ”Čemu je bil potrt	A
prsti. ”Nocoj pojdem!“ je rekel nenadoma moj	prijatelj.	”Kam?“	A
zasopel je težko ter je rekel Milanu: ”Mladi	prijatelj,	bolni ste ... da!Preveč se pehate, preveč samujete	A
veselje ... da! Ali povedati bi bilo treba, mladi	prijatelj,	povedati bi bilo treba ... da!“ Tisti zabuhli	A
Gospod je govoril dalje: ”Bolni ste, mladi	prijatelj	... da!Ni vam treba v šolo tudi jutri še ne, da	A
poklical in da se je to zgodilo ob zadnji uri.	Prijatelj,	kaj se to pravi po slovensko?“ Jošt je odmahnil	A
mirnejše; komaj če zaihti. Moj kabinet je moj	prijatelj	in moja ljubica. Vse moje misli pozna, vso mojo	A
je debeli zdravnik. ”Zdaj ste me pogledali,	prijatelj,	na tak način, kakor gledajo dandanašnji mladi	A
spoštovanje. Tudi jaz sem hodil nekoč po taborih,	prijatelj,	in sem govoril o pravicah slovenskega naroda	A
nisem vaš predstojnik, temveč vaš tovariš in	prijatelj.	Ali ste šolo že videli?“	A
desnico, levico mu je položil na ramo. ”Tako,	prijatelj!	Seznanila se bova še bolj natanko, zakaj nikogar	A
vzdignil, temveč je samo iztegnil roko. ”Hej,	prijatelj,	torej vas vendar enkrat vidim!Ne zamerite, da	A
svojo veliko žalost, da mi niste ne tovariš, ne	prijatelj.	Prijazno in blagohotno vas je sprejelo to dobro	A
pa si se držal?“ ”Kmalu se bova poslovila,	prijatelj!	“ je odgovoril Kačur s prisiljenim smehom.	A
jecljal. . / . / stran 91 . / ”Zdaj šele vem,	prijatelj	...“ ”Kaj veš?“	A
med štirimi stenami, ki ga ne vidi ne svet, ne	prijatelj,	in ki ni poplačano nikoli!To bi moral poznati	A
nadučitelj - he, ali veš, Jerin, da me je moj	prijatelj,	tale Kačur, tituliral z gospodom nadučiteljem	A
zavist. Nespameten kupec, ki bi govoril: Ne,	prijatelj	- cena, ki si jo rekel, je preskromna; plačam	A
kulturnega viharja ... ali še stojiš? ... To je moj mladi	prijatelj,	oprosti: gospod Svožil - gospod Lamut!Doma je	A
stran 228 . / na skrivnostni vrt ... Zbogom, dragi	prijatelj,	zbogom!Lahko noč!“	A
mimo in . / . / stran 232 . / bi pozabil ... Ali,	prijatelj,	ne varaj me!Poznam te, vidim tvoj nasmeh!“	A
Poklekni in moli! ... Prosim te,	prijatelj,	nikar me ne zasmehuj!Ti, seveda, stojiš pokonci	A
stojiš takorekoč sredi kulturnega viharja ...	Prijatelj!	Jutri bo praznik in ob nedeljah in praznikih	A
pravijo, da je Bogu dopadljivo, če, recimo,	prijatelj	pozdravi prijatelja: O hudiča, kod si pa hodil	A
lažejo moje oči? Stavil bi cekin ... Pozdravljen,	prijatelj!	Tudi moja žena te pozdravlja.	A
sladkost nabrala lice v tisočere gube. ”Ti,	prijatelj?	Kako dolgo sem te čakal, s kolikim hrepenenjem	A
sem, skočil k njemu ter ga stresel za rame. ”	Prijatelj	... za božjo voljo!“ Ozrl sem se po izbi; tam	A
po izbi; tam nekje je stal vrč poln vode. ”	Prijatelj	... prosim te ... nikar!“ Škropil sem na vso	A
In je šepetal težko sopeč: ”	Prijatelj	... o prijatelj!“ In nenadoma, kakor da je	A
In je šepetal težko sopeč: ”Prijatelj ... o	prijatelj!	“ In nenadoma, kakor da je bil siloma zbral	A
planil pokonci v svoji dolgi pisani halji. ”	Prijatelj	... dobrotnik!“ je zakričal in me je objel tako	A
/ . / stran 240 . / ”Zakaj se vznemirjaš,	prijatelj?	Taka malenkost ... ni vredno, da bi človek govoril	A
lepota, dobrota, nebesa - malenkost! ... Ali veš,	prijatelj,	da si mi rešil življenje, pravkar, v tem trenotku	A
In glej, prišel si! Daj,	prijatelj,	najbližji mi, najdražji, da te objamem še enkrat	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani