nova beseda iz Slovenije
»Jaz vas ne umejem.« Rekla je to malomarno | predse. | »Prav imate; saj je bilo res neumno,« hiti oni | A |
»Prekleto! Prekleto!« mrmral je | predse, | pa vedel ni, niti kaj govori niti koga preklinja | A |
potem je mahal in postavljal kljukasto palico | predse | po stezah in po kamenju preko Limbarske gore | A |
A Peter je sedel zamišljen v stolu in zrl | predse. | »Kako sodiš ti o ‒ ljubezni?« vprašal je zdajci | A |
več sledu na njegovem čelu. Žvižgal je veselo | predse | ter vihtil palico v roki, odzdravljal srečajočim | A |
»Ana Vrbanojeva! Ana Vrbanojeva!« jeca | predse. | »Ne, ne, to ni mogoče! | A |
Onemogel se zgrudi v naslanjač in zre srepo | predse. | Kako prepal je bil videti sedaj ta mož | A |
vedno sije nekdanji nepopisni žar, v sodnika | predse. | Pavel sedi s hrbtom proti oknu in lica | A |
šel za njegovim pogrebom.« Jurca je strmel | predse, | a potem je taval dalje in drugega dne se je | A |
pedi pod vrhom ter jo visoko dvigal in daleč | predse | postavljal. »No, Jurca, kaj pa je s tvojim sinom | A |
na tnalo pred hlevom ter skrčil roke v pesti; | predse | in gor kvišku proti jasnemu jesenskemu nebu | A |
malo v stran na desno držeč, roke pa pomolivši | predse. | Obe roki sta prišli v plamen, v žerjavico, a | A |
stezi skozi gozdič; ni se smejal niti žvižgal | predse; | v tla je zrl in čudno one porogljive besede | A |
možganih in na jeziku. »Ženin, ženin!« mrmral je | predse; | »in nevesta?Morda je še katera druga v gradu | A |
njo; pa ganil se ni z mesta. Zrl je nekoliko | predse | k tlom, a potem obrnil se ter odšel ven iz vasi | A |
ker gospod ni besedice rekel, nego molče zrl | predse. | »Hvala vam, Andrej,« reče naposled; »čuden dogodljaj | A |
nastala; dekle je zrlo srpo in kakor brez zavesti | predse | ter pritiskalo krčevito drobne ročice k prsim | A |
bridko varali sebe in svoje srce.« Ona je zrla | predse | tiho, s stisnjenimi ustni in povešeno glavo | A |
čutil je, da je ne sme motiti; zato je molče zrl | predse. | Čez nekoliko časa se je pomirila. | A |
Starka je umolknila in tudi slikar je zrl nem | predse. | »In drugo, gospod Rogulin, drugo pa že veste | A |
levico leščerbo iz veže, z desnico pa bradnico | predse, | da se ubrani navideznega napadnika.Pred seboj | A |
njo, potem pa zgrabi stol in zamahne naravnost | predse. | Enega bo pač zadel, mrtev mora biti, naj bo, | A |
ako jo je z na pol raztegnjeno roko postavil | predse. | »Joj, Klander, duša kosmata, kje se pa ti klatiš | A |
njemu, pogledal ni niti na desno ni na levo; | predse | je zrl in dvakrat ali trikrat pokimal z glavo | A |
koči, ta duša beraška?« Topolščak je strmel | predse. | »Si ga li ubil?« vprašal je zamolklo. | A |
roki v žepu in zažvižgal nekolikokrat potihoma | predse. | »S Tomažem gre dobro! | A |
alkimist. Ta se je zanimal zame, dal me poklicati | predse, | izprašal me, kaj vem in znam; in naposled me | A |
Peter Pavlič stoji pri vznožju in gleda resno | predse. | Sedaj se vrata odpro, k postelji stopi tiho in | A |
je razprodajal, kar je imel. Poklical je zeta | predse, | da mu razodene, kako se je vse preobrnilo, in | A |
brezlično meglilo. Samorad pa zre začuden | predse | in sanjavo premišljuje, ali je bil ta starček | A |
najprijaznejšim glasom: »Možje, spustite me | predse, | jaz sem prišel med nami vsemi od najdalje!« | A |
Mož se zamisli in gleda nekaj trenutkov strmo | predse. | Potlej se kvišku zgane in čelo se mu razjasni | A |
Sram ga je bilo. »Baba!« je siknil | predse. | Milka mu je postregla molče, bila je vsa solzna | A |
Lovračevi so sedli za svojo mizo in mrko gledali | predse. | Fantje so pili v žalosti žganje, dekleta so ihtela | A |
presunljivo zapela. »Goljuf!« je šepnil Bajželj | predse | in ni mogel verjeti, kar je slišal in videl | A |
na med udarjene! Racal je po gazi in mrmral | predse, | Agatino obličje mu je neprenehoma sililo pred | A |
kraljestvo pridobili. Prošt, katerega je poklical | predse | prvega, je poročal tako: »Jaz trdim, da se da | A |
meni!« Satan potolaži Toneta, potem pokliče | predse | graščaka Mačkovskega.Tudi ta gospod mu potoži | A |
in ga pocedil dober bokal, potem pa postavil | predse | veliko majoliko gadovca, ki zori v Gadovi peči | A |
junaška šega.« Abdul pogleda mrko, postavi čašo | predse | in zarohni: »Jaz sem se zarekel Bogu, da ne | A |
najbolj uporni in nemarni. Take je poklical | predse | in jih nažigal sam z bičem. Rus posluša to povest | A |
je kmalu potrdila. Ko nas pozove kr. sodišče | predse, | sem mu povedal vso resnico.Zatrdil sem odločno | A |
velikega upora. Čez pol leta jo je poklical | predse | in vprašal prav prijazno, če se bo še kaj dolgo | A |
je umolknil in pričel zopet puhati gosti dim | predse. | Zavila sta v tihi gozd, ki je molčal daleč naokrog | A |
pašnika. Kekec je za trenutek postal in pogledal | predse. | Pa je zagledal beli prod in vodo, ki je šumela | A |
Stisnil se je tam v temen kot in je gledal mračno | predse. | Saj je vedel, da ga je zdaj prevaralo zadnje | A |
prsih. Bila je vsa tiha in je gledala žalostno | predse. | Živinica se je pasla mirno med grmičjem in | A |
divjal naprej skozi temno noč. Ozrl se je enkrat | predse | in je zagledal pred sabo veliko svetlobo, ki | A |
bilo nikakove živahnosti. Gledala je naravnost | predse, | kakor da bi je ne zanimal ves svet.Oblečena | A |
je ždel tam v kotu ob peči in mračno strmel | predse. | Še mar mu ni bilo, da je luč dogorevala in hotela | A |
zamašene čedre in glasno puhal okrogle dime | predse. | Gab je ležal zleknjen po peči. | A |
usedel. Z rokami si je podprl glavo, pa je strmel | predse | in mislil žalostne in hude misli.Mračilo se | A |
Tresel se je in strmel s široko odprtimi očmi | predse. | Da bi se znebil strahu, se je naposled skobacal | A |
Mož je spet molčal dolgo časa in strmel nekam | predse. | Gab ga je gledal boječe, ker še vedno ni vedel | A |
zabolel križ, se je naslonil na vile in zamrmral | predse: | »Leta, leta...« | A |
oblikah. Gregor je samo molčal in srepo zrl | predse. | Po končani uri me je povabil, da greva nekaj | A |
zmedlo; pomešali so se med komoro in topo zrli | predse. | S Krtom sva skakala okrog neurejene trume, kričala | A |
sem in tja. Nekateri so čepeli in topo zrli | predse, | zopet drugje so si oficirji trgali epolete in | A |
pregledoval skedenj. Župec je molčal in temno zrl | predse. | Od časa do časa je tiho zaklel. | A |
obrazov. Nekaj žensk in moških pa je mračno zrlo | predse. | Po vasi so že zvedeli, da so celo noč iskali | A |
naslonil na zidno ograjo mostu. Puško je položil | predse | in strmel v široki potok, ki je tekel lahno | A |
temi so se ji oči svetile kot mački. Puhnil sem | predse | in ji odvrnil: »Ne, ne smem, šest otrok imam | A |
pobijati sovražnih vojakov. Položil je puško | predse, | začel iz žepa jemati naboje in jih potiskal | A |
roke. Jovo in Marko se nasmihata in gledata | predse. | Vsi se usedejo in zapojejo narodno pesem: »Pa | A |
rokami vzdignil Mirka Tonetu iz rok in ga dal | predse | na svojega konja.»Ti kar spredaj vodi konje | A |
Njen mož ni potočil solze. Mračno je zrl | predse. | Milka je vzdihovala okrog hiše. | A |
ob dlan svoje koščene roke in gledala srepo | predse | v tla, Rovan pa se je zamišljeno igral s svojim | A |
Opat ni odgovoril, nego mrkih pogledov zrl | predse | v tla, pripovedovalec pa je nadaljeval: | A |
glavo, iztegnil levico z dolgimi, belimi prsti | predse | po mizi in pričel enakomerno strmeti skozi okno | A |
proti drugi postelji in pričel iztezati roke | predse | po belem pregrinjalu. »Da bi bilo srečno!« je | A |
lesene in železne križe, gledal topo in rosno | predse, | kakor bi ničesar ne videl. Ceste se je bil že | A |
»Ženska, zopet ženska, ali ne?« je rekel | predse | in se prijazno nasmehnil.»Ali mora biti, to | A |
Glej ga suhega fanta, si mislim in smejem se | predse, | glej ga drobnjavca, ki je ovil njene debele | A |
se je svetlikala v soncu, gledal enakomerno | predse | po sejmarjih, hitečih mimo tu in tam v tropah | A |
Stružnik je slonel na puški, dolgo je strmel | predse | in ko se je predramil in zravnal, je bil njegov | A |
Tako je!« Sedel je nazaj in gledal resno | predse | po mizi.»Da se mi smiliš, to sama vidiš. | A |
pribite temne preproge. Gabrič je gledal nervozno | predse, | zamahnil naenkrat z glavo in rekel jako glasno | A |
čakal, da je pospravila žena sobo, je govoril | predse: | »Vso noč, vso noč sam nemir!«In takoj je hotel | A |
papig, ne slišijo vrišča, ne krika. Žvižgljajo | predse, | gledajo nekam visoko, korakajo zmerno in enolično | A |
za sabo. In zdaj so povrtali z glavami vsi | predse | po zraku, kar podivjali so in zleteli naprej | A |
obraz je popolnoma miren, nepozoren. Ker gleda | predse, | bi moral videti, če bi se kje kaj ganilo.Ker | A |
v dolgi rumeni ustnik in prižgal. Puhnil je | predse | oblak dima in skozi ta dim je opazoval damo | A |
najti. Segel je v predal nad mizo, položil | predse | sveženj papirja in pregledoval list za listom | A |
Premišlja, kako bi rekla zapisati, gleda temno | predse, | suho lice ji dobiva vedno nove izraze, a Marija | A |
mizo in naročil in dobil vina. Gleda na mizo | predse | in piše s kazalcem po njej.Da ima več prostora | A |
umolkne, mrmra nerazločno sam s seboj in gleda | predse. | Okna so majhna, izba temna in nizka kakor stara | A |
Njene oči so kakor črn žamet in začudene gledajo | predse | kakor otrok v gledališko zaveso, o kateri mu | A |
je plaval, hčerka je strmela še vsa v strahu | predse | in se stiskala k mokri materi, jaz sem bil v | A |
se bil metal!« Voznik umolkne in se zagleda | predse | kakor v spomine. Drčimo skozi gozd in ponekod | A |
desnega konja za uzdo, gleda v sneg in mrmra | predse. | Kmalu spusti uzdo, sede tik mene na voz, vzame | A |
ne vem, pa smo pri kraju!« Konda gleda zopet | predse, | nekaj časa še vozi dalje, pa skoči naenkrat | A |
vsak na svoj voz, pa strmita trudna in zaspana | predse. | Tone gleda ogromen sod, ki se pomika pred njim | A |
konjski koci, pa že v dremanju neumevno žužnjá | predse: | »Malo se bom še peljal, še malo se bom odpočinil | A |
seboj, sedel v svoji sobi na posteljo in gledal | predse | na omaro ob nasprotni steni, kjer je stala njegova | A |
Zopet je molk. Ona gleda brezpomembno | predse | v nasprotno steno, on hodi po sobi in vije na | A |
ki ima!« se namrdne Godbenik in iztegne roke | predse | proti postelji. »Dá naj, pa bo!« | A |
Ubogaj, ti pravim!« Mož zopet molči, gleda | predse | po ženini rdeči odeji in drži roke na prsih | A |
Kako bo, kako bo!« ponavlja urednik in mrmra | predse. | »Če misliš na tisto svatbo, no, manjka se žensk | A |
smrtni postelji, tako jaz!« Marica je gledala | predse, | kakor bi videla pokrajino, ki je ne bi mogla | A |
Senca je z rokami sam oplakoval in prskal | predse, | da je škropilo po zrcalu in steni.Usta je umil | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |