nova beseda iz Slovenije
da se ljudje povečini ne zavedajo, kakó so | pravzaprav | igrače družbenih zakonov in silnic, v katerih | A |
čas sanja samo o potovanju, je razumljivo, ker | pravzaprav | spada k tistemu bistvu, o katerem ji je govoril | A |
razvratnem vrtincu neutešljiv nemir. Zakaj | pravzaprav | ne?Saj se ta rešitev vse dni zmeraj znova vsiljuje | A |
da imaš svoje ime na policijskem seznamu, ni | pravzaprav | nič takšnega; vsakdo, ki noče zatajiti svojega | A |
in stopi vanj, ker je naenkrat začutil, da ga | pravzaprav | že dolgo tišči.Takó zdaj že stoji ob vdolbini | A |
Mama molči. » | Pravzaprav, | « je rekla in se vzdignila in se z roko oprijela | A |
vzdignila in se z roko oprijela okenskega roba. » | Pravzaprav | je bilo drugače.« Pomišlja, potem ga gleda, | A |
Slabič, ne zvodnik! A saj to si | pravzaprav | zmeraj bil, slabič.Samo zdaj si to ob ženskem | A |
Da, že kot deček veš, da se bo zgodilo. | Pravzaprav, | da se je že zgodilo, čeprav ne veš kaj. Iščeš | A |
posrkal strup že z materinim mlekom. Takó je | pravzaprav | vseeno, kdaj se je pričelo.Morebiti res tudi | A |
Odrasel! Saj | pravzaprav | ne veš, kdaj si nehal biti zasanjan otrok!Kam | A |
pred sušo, ki je izmozgala vse druge celice. In | pravzaprav | je ta svežina oči največja vseh neusmiljenosti | A |
spomnil samokolnic. In obenem si še pravi, da bo | pravzaprav | izdajalska tišina, ki bo pregrnila to alzaško | A |
treba začeti vse znova z raztovarjanjem, a bo | pravzaprav | vse še težje, ker se ne bodo več premikali ne | A |
zabrundal voznik, ko da govori z odraslim. - | Pravzaprav, | - je rekel mali. -Kako? | A |
-Kako? - | Pravzaprav | bi bilo najbolje leči hitro po kosilu v posteljo | A |
resno rekel voznik in gledal cesto pred sabo. - | Pravzaprav, | - je rekel šolarček, ne da bi se nasmehnil. | A |
-Kakó? - | Pravzaprav | bi bilo najbolje leči takoj v posteljo in kósiti | A |
»Nič. In takó je | pravzaprav | krivec, kdor se usaja nad vašo odsotnostjo! | A |
strast. Strast v malomarni odsotnosti, takó da ni | pravzaprav | nič videti pravih, resničnih žarkov ljubezni | A |
je z roko in njegov korak je spet oživel. | Pravzaprav | je izdaja, da mora človek takó hitro preiti | A |
Naj gre, kamor hoče. Naj gre tja, kamor spada, | pravzaprav, | saj je gotovo iz tistih hiš.A ne jezi se zato | A |
Onadva pa sta sedla na klopco. | Pravzaprav | je mornar sédel prvi.Ko da je prišel tja, da | A |
Pa neumnost tudi zate. Neumnost | pravzaprav | zdaj po koncu vojske za nas vse, da smo kakor | A |
Lauro je videl zvečer na gmajni za cerkvijo. | Pravzaprav | ni gmajna, ampak širok prostor med dvema zidovoma | A |
kaj, sonce, njegovi žarki, blesk morja, vse to | pravzaprav | lahko človeku pomaga, ko je vse drugo v redu | A |
pa na ženo sem pomislil in se zavedel, da je | pravzaprav | krivično, da je že toliko časa pred mano morala | A |
O, ja, seve, da sem rekel, da si me rešil, a | pravzaprav | nisi s svojim mijavkanjem prav nič rešil.Da | A |
Takó pa je bilo najino slovo klavrno. Ker | pravzaprav | ni bilo slovo.Kajti to ni slovo, če 20. decembra | A |
niti tega, da visi anemična megla nad hišami. | Pravzaprav | bolj ko prava megla medla zaprašenost nad svetlobo | A |
močnimi sunki, da bi ju do kraja odlomila, ker sta | pravzaprav | v sklepu že nalomljeni in mlahavi.Prav takó | A |
Ker tam pod zidkom je breg prodnat. | Pravzaprav | je tik pod borom prod kamnit in podoben gladki | A |
nepoznane ljudi in je med njimi anonimen. Tako | pravzaprav | obnavlja stanje brezosebnosti, ki so mu ga vsilili | A |
prekrižal roke na prsih. »Potem še to: Komu si | pravzaprav | podobna?Materi ne, Carmen tudi ne.« | A |
je rekel. »Tako te bom bolje premeril, kakšna | pravzaprav | si!« »Kar daj,« je rekla. | A |
Luciana ga je pogledala z navihanimi očmi. » | Pravzaprav, | « je rekla.»Pravzaprav - ne!« | A |
»Pravzaprav,« je rekla. » | Pravzaprav | - ne!« »Pojdiva,« je odločil. | A |
cesti, dež pa je rosil kakor skozi gosto sito. | Pravzaprav | je bilo ozračje po malem manj temno.Ponekod | A |
težkih primerih, odhod. A saj je Luciana zame | pravzaprav | tujka je pomislil.Od opoldne jo poznam. | A |
Ker ona namreč ničesar ne ve. Saj | pravzaprav | ne more vedeti, je bila še premlada. Niti o | A |
ciprese, in v kos vogala bele vile tam spodaj. | Pravzaprav | je tisto njeno vprašujoče oziranje šele dokončno | A |
Ne marajo nas. A | pravzaprav | so levičarke v naši tovarni proti Njemu prav | A |
Dal je duška zadržanemu gnevu in zdaj pika. | Pravzaprav | se je preveč znesel nanjo, še posebno zato, | A |
Saj bi si moral misliti, da se bo. A saj je | pravzaprav | slutil, da se bo.Prav gotovo, da je slutil; | A |
»Ja. | Pravzaprav | najlepša.« »S temi oblaki?« | A |
rekla. Potem je vzdihnila in vdano privolila: » | Pravzaprav | se lahko šališ.Tri dni boš ostal tukaj ob jezeru | A |
poznali, v majhnem domku sredi tišine in pomladi. | Pravzaprav | je prava tišina začela pozno v noč, ker je bila | A |
naravnost v vodo. Jezero pa se je iskrilo, bilo je | pravzaprav | planjava mehkih, belih in srebrnih jagod.In | A |
resnico, ki so jo velika mesta zapravila. Gre | pravzaprav | za mimohod ob izložbenih oknih, pa postanek | A |
sonca, je pomislil. In še je pomislil, da se | pravzaprav | komaj zdaj, ko so po skalnatih previsih sence | A |
Luciana se ni odzvala. » | Pravzaprav | je dobro, da jo slišiš,« je čez čas skoraj ostro | A |
strahotni spaki; na hrbtu je imel namreč grbo, a | pravzaprav | ne na hrbtu, kjer imajo po navadi grbci grbe | A |
revnega človeka, si je rekel, in miloščina bi bila | pravzaprav | samo cvrk človeškemu dostojanstvu.Zato morebiti | A |
njene podobe. Kakor da je radoveden, kakšna je | pravzaprav | v resnici dekle, o kateri mu je pripovedoval | A |
resnici videl. . /\ .. stran 216 . \/ In | pravzaprav, | če pomisli, je snoči res ni videl.Predvčerajšnjim | A |
položila svojo raskavo dlan na njegovo roko. » | Pravzaprav | sta bila narava in jezero v soncu popolna lepota | A |
je nepričakovano poglobila njene misli, jih | pravzaprav | v resnici šele rodila.Kakor da je čez noč dozorela | A |
Luciana je naprej molčala. »A | pravzaprav | niti in bila pravljica!« je živo rekel. Ona | A |
imela pod petami nevidne vzmeti. Hodila je, | pravzaprav | je plavala s tisto nepopisno lahkotnostjo in | A |
Trobenta je angel dolžnosti, angel smrti, ki je | pravzaprav | naša poslednja in najvišja dolžnost. Tako je | A |
njem zdaj pisal zgodbo, je tudi imel kravo. | Pravzaprav | je imel več krav, toda Ciko je imel najrajši | A |
svojem občutku do sveta kaj drugačen?... Sicer, kaj | pravzaprav | počenjajo ti novodobni esteti?Z repom otepajo | A |
nepojmljivim zadovoljstvom pomislila, kako se | pravzaprav | vsa ta strahota godi v pravem redu: najprej | A |
nič manj pomembna in niti manj skrivnostna. | Pravzaprav | je bila šele zdaj skrivnostna.Donela je otožno | A |
zvoku je bila še neka druga, globlja žalost, | pravzaprav | že bridkost.In prešinila ga je misel, da nemara | A |
o trobenti, je treba po pravici povedati, da | pravzaprav | on uči mene.Tako je to ... | A |
hudo brala... ne, tega ne maram! In knjige so | pravzaprav | za mlade ljudi.Mlad človek vse rad bere, lepo | A |
bi bil odšel s teto, bi mi povedala, kako je | pravzaprav | z mladim Blažičem...In srečal bi Javorko. | A |
obupom v glasu, ne da bi z mislijo vedel, kaj je | pravzaprav | končano.»Vse je končano!...« | A |
te stvari so zanj popolnoma nedosegljive. | Pravzaprav | lahko še boga zahvali, da je tako, kakor je | A |
pozimi bo z njimi prevažal les. Velik kmet bo | pravzaprav. | In tako se mu je v teh mislih njegova kmetija | A |
To ga bodo pogledali doma! Saj | pravzaprav | ni važno, kako je prišel do konj, važno je, | A |
najrajši kar v zemljo pogreznil. Ti prekleti babi, | pravzaprav | sta oni dve njemu pokazali vrata.Zdelo se mu | A |
se je kmalu obrnil. Saj v bajti nima s konji | pravzaprav | kaj iskati: hleva nima, pod izbo, kjer so včasih | A |
a kljub temu je Žef postajal siten. Vse je | pravzaprav | ležalo na njem.Manjkalo je marsičesa. | A |
pred Nanco in kaj naj reče. Kako se naj zdaj | pravzaprav | vede, da ga spet ne polomi.Ali naj jo pretepe | A |
nabrali dva,« je kratko odrezal Žef. »Kaj pa ste | pravzaprav | vi prigospodarili v štiridesetih letih? Ali | A |
zaklinjal, da mu ni več obstanka. Kaj naj zdaj | pravzaprav | še počenja doma; vse zija samo vanj in zahteva | A |
morje, ali pa naj bi se pobesili. Naposled je | pravzaprav | čudno, kje še črpajo to svojo moč doživljenja | A |
takih nočeh skoraj do jutra poslušati, kako je | pravzaprav | bilo s samomorom cesarjeviča Rudolfa ter razlage | A |
življenje. Potem se je pa spomnila, da ji je | pravzaprav | že čas oditi iz te solzne doline po zasluženo | A |
- zraven pa se ubijajo z mislijo, kakšno bo | pravzaprav | tisto nebeško kraljestvo, ki je obljubljeno | A |
samo oči je zaprla in globoko zadihala. Kaj je | pravzaprav | bilo na vsej stvari in kako je do tega prišlo | A |
nenavadna telesna moč, so priznali, da je to | pravzaprav | čednost in prava moška vrlina.Temu prevrednotenju | A |
oglejte si ga, barona baronastega. Kaj bi pa | pravzaprav | rad?Pečeno piško, hišo, avtomobil, letalo?« | A |
delo«, pač pa sem res razmišljal. Kaj pa je | pravzaprav | kruh?Nekaj čisto navadnega in preprostega: iz | A |
trudna in oslabela, nasičena vsega. Čemu sta se | pravzaprav | vojskovala, nista vedela.Saj je bilo potem še | A |
bajti, stari nad pet rodov. In končno, kdo pa | pravzaprav | potrebuje hiše?Nihče. | A |
Zbudil sem se še pred zoro. | Pravzaprav | me je zbudila mama, ker sem se v spanju premetaval | A |
obstoji, ni še nikdar varala v svojih mnenjih. | Pravzaprav | pa tisto med Ludvikom in Bernardom ni bil nikak | A |
Pameten je bil. | Pravzaprav | že kar moder.Boris mu je bilo ime. | A |
Govoril sem sam zase. | Pravzaprav | sem samo glasno mislil in bilo mi je neprijetno | A |
‘V nevarnosti pa je. | Pravzaprav, | bil je v nevarnosti.Zdaj ga vsi rešujejo. | A |
žlici fižola in skledo sirotke. Čemu taka vas | pravzaprav | služi?Kje je dobiček vsega tega garanja? | A |
je postajala vse bolj nemirna in kako se je | pravzaprav | s tem govorjenjem ogibala spregovoriti o težkih | A |
Obrekarja in prav nič nisem izgubila glave. | Pravzaprav | nase še pomislila nisem.Kakor da me ni. | A |
umrl, ne bi nič pametnega opravil. Ne bi živel | pravzaprav. | Tako pa sem. | A |
sredi doline. Večkrat sem se spraševal, kaj | pravzaprav | tako dolgo in tako globoko premišlja, zakaj | A |
stoji pred zrcalom, ali tisti v zrcalu? Kdo sem | pravzaprav? | Ali sem sin, ki so mu ubili očeta, ali sem pisatelj | A |
»In tudi Jelica ne! ... Toda kako ji je bilo | pravzaprav | ime?Tmnil-oiao19 mpce10 mrzia10 mr | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |