pa (401-500)

Tako ga kličejo prijatelji, mene namreč. Spi	pa	pod milim nebom, jaz namreč.Kadar ne dežuje	A
Kadar ne dežuje, nämlich. Ste me	pa	kar malo ustrašili, gospod. HABILIS: Profesor	A
HABILIS: Habilis. NELA: Sicer	pa	tudi varuh človekovih pravic. Ombudsman.	A
Človek gre in gre in naenkrat pade. Kaj se je	pa	zgodilo? reče.Ja, padel si, človek.	A
je že na dnu, še preden se namreč tega zave.	Pa	žeja, veste, tudi pomaga k temu človeškemu padcu	A
Žalostno, žalostno. Čeprav vas je po drugi strani	pa	prav veselo gledati, ko se polotite hrane.	A
(Pokaže na kosti pred seboj.) Kdo	pa	so tile?Hočem namreč reči: kdo so bili tile	A
miru so se selili kot kakšni klateži, vendar	pa	niso bili pohlevni in prijazni kot naši domači	A
potem vzame v roke kost-gorjačo): So bili	pa	nekateri prav veliki, tile keltski knezi.	A
zgodilo tisto, kar izvedenci imenujejo »čudež« ali	pa	»skrivnostni dogodek«; nastanek nove kulture	A
Honza? HONZA: Namreč, če ne govorijo, kako	pa	veste, da so te kosti od Keltov, da so tako	A
vse iz rok in gledajo v Honzo. HONZA: Kaj	pa	je? Profesor hodi okrog Honze in si ga	A
steklenico): To pomaga, veste. Ga malo cuknem,	pa	sem kar bolj bister. NELA: Kje ste pa to	A
cuknem, pa sem kar bolj bister. NELA: Kje ste	pa	to slišali? ANASTAZIJA: Kdo vam je to povedal	A
ANASTAZIJA: Kdo vam je to povedal? HONZA: Ste	pa	res čudni ljudje.Prečital sem.	A
vežo, so topli, veste, da se pokriješ, včasih	pa	si tudi malo zakuriš.In malo ga cugaš, pa še	A
pa si tudi malo zakuriš. In malo ga cugaš,	pa	še kaj prečitaš in je lepo.Nič več ti ne manjka	A
ritjo. Me je nekaj tiščalo, vso noč, zjutraj	pa	potegnem, takole, brez zamere namreč, izpod	A
ANASTAZIJA: Danes je že vsak klatež arheolog. Kaj	pa	še veste ... (z grimaso) Honza? HONZA:	A
Ne prizadenem rad človeka. Spusti kaj iz rok,	pa	mu pade na nogo in poškodba je tu.Zdaj bi se	A
Saj tu naokrog ni nobene veže. ANASTAZIJA: Je	pa	kakšna klet, ne?Kar gre naj.	A
Kar gre naj. Kam	pa	pridemo ... NELA: Profesor nekaj premišljuje	A
HABILIS: Ja. Morda	pa	lahko ostane to noč. ANASTAZIJA: Še ta naj	A
počakajo, kosti počakajo, človekove pravice	pa	nikoli. JULA (Honzi): Spodaj v vasi imajo	A
izotopu ce štirinajst. ANASTAZIJA: Kako	pa	veste, da mi je ime Anastazija? HONZA: Kako	A
Anastazija? HONZA: Kako ne bi vedel? Ko je	pa	tako lepo ime. NELA: Jaz sem pa Nela.	A
Ko je pa tako lepo ime. NELA: Jaz sem	pa	Nela. ANASTAZIJA (spakljivo): Neli.	A
Neli. JULA: Neli srce. HONZA: Jaz sem	pa	Honza. ANASTAZIJA: To smo že slišali.	A
HONZA: Si je lahko zapomnit. JULA: Kje	pa	boš spal, Honza? HONZA: Spim tu, spim tam	A
Pravi deja vu. NELA: Moje ime	pa	ti ni všeč? HONZA: Vaše ime, Nela, vaše ime	A
profesor honoris kavsa. HONZA: ... Neli srce ...	pa	je kratko in malo ... čisto nelasto. NELA	A
Z milom in vodo, baje. HONZA: O, to	pa	ne.Umivat se pa nisem prišel sem.	A
HONZA: O, to pa ne. Umivat se	pa	nisem prišel sem. Prosil sem za juho in pa tudi	A
pa nisem prišel sem. Prosil sem za juho in	pa	tudi, če lahko malo prilegnem. Vse drugo pa	A
pa tudi, če lahko malo prilegnem. Vse drugo	pa	prihranite zase, cenjene dame. ANASTAZIJA	A
Bil bi čas, da bi bili šli spat. (Honzu): Ti	pa	bodi priden.In sanjaj.	A
HONZA: (jezno) Sanjaj, nemara ... Kaj	pa,	prosim lepo?A mogoče knez-kosti-konja?	A
kosti... ne ... kost ... če ga preveč cukneš	pa	spet ne gre ... Kost-konja-kneževe-kosti ..	A
splašen. . / . / stran 20 . / HONZA: Kaj	pa	je? JULA: Nič kaj pa je.	A
HONZA: Kaj pa je? JULA: Nič kaj	pa	je.Skoraj bi te bila udarila.	A
bili dali juho, potem mi bili postlali, navrh	pa	me bili še ubili.Lepo.	A
Človek božji, ti vendar kradeš. HONZA: O, to	pa	ne. JULA: Da ne?	A
Spustite, prosim, kost kosti konja keltskega kneza,	pa	vam pokažem. Jula povesi gorjačo.	A
HONZA: Hvala. Ste me	pa	spet ustrašili.A vi arheologi ne znate drugega	A
je tudi tatvina drobiža tatvina. HONZA: Jaz	pa	prav nasprotno. Sploh, če je samo za bombice	A
smrčal, namreč ker je prišel iz gostilne, suknjič	pa	je dišal po tobaku.In jaz sem mu pobral namreč	A
pomislim nanjo. Lahko bi se vam bil malo smilil, ne	pa	da bi me bili mlatili z gorjačo. JULA: Nikogar	A
Nikogar, nikogar še nisem bila udarila... Mene	pa	so bili. Jula sede.	A
HONZA: Ni lepo. Ubijati	pa	še manj.Če bi s temle mahnili po njegovi glavi	A
tikaš, Honza, če že pijem iz tvoje flaše.	Pa	tudi dober človek si.(Še enkrat potegne iz	A
Znam potegnit, ja.	Pa	veš, zakaj?Zaradi gorjače.	A
poljubi ga. Pobrala sem ga še že, poljubila	pa	ne.In potem je bila pela palica gorjača in sem	A
še nekje vmes, ne spomnim se kje ... zdaj sem	pa	že dolgo tukaj ... med kostmi in v temi ...	A
in v temi ... to boli, veš, izguba spomina,	pa	krivica tudi, zaradi kruhka ...(Zahlipa.)	A
potegne iz nje) ... krivica boli. Gorjača	pa	še bolj ... Ampak, Jula, (vzame v roke lobanjo	A
Čuden svet. Kaj	pa	si? JULA: Nesrečna ženska, to sem.	A
nesrečna, Jula, vsaka je. Ampak arheologinja si	pa	tudi. JULA: Nisem, Honza, nisem.	A
HONZA: No prav, če ni dobro.	Pa	ne bom. JULA: Tam zadaj je kostnica, cel	A
Luna jo nosi. HONZA (šepeta):	Pa	nič ne vidi? JULA: Ne, samo včasih jo odnese	A
ji pomaha pred očmi. HONZA: Glej, glej,	pa	res ne vidi.(S pasje nagnjeno glavo jo občudujoče	A
poljubi Honza na lice in odide.) HONZA: Kaj	pa	je?Kaj pa je zdaj to?	A
HONZA: Kaj pa je? Kaj	pa	je zdaj to?Sem vedel, da špirit ne deluje dobro	A
sva se razumela, dokler sva bila sama. Potem	pa	se je od nekod privlekla najprej ta nesrečna	A
mi, kdo pošilja te ljudi sem? HABILIS: Kaj	pa	vem, sami prihajajo.Koristni so.	A
Pošlji Nelo domov. Klateža	pa	vrzi ven.Si slišal?	A
domov, ker ... ker ne vpliva dobro nate. Njega	pa	vrzi ven, ker bo prinesel nesrečo. HABILIS	A
jaz nikoli ne spim. Kako naj človek spi, ko	pa	je kar naprej noč. Potem odide v drugo	A
kaj je to, že dva dni me boli glava. HABILIS:	Pa	slabo vam je tudi? JULA: Tudi malo, ja.	A
šovinistično moško izjavo. HABILIS: No ja, kaj sem	pa	takega rekel.So ženske stvari, so moške stvari	A
Glej, glej, kaj prihaja. (Zaigra): O, kaj	pa	imamo tu?Hov, hov.	A
Kar vsi štirje totengrobarji.	Pa	ne da že delate?A mate rudarski šiht?	A
Škodi zdravju ... (gleda okrog sebe): Zakaj	pa	gorijo luči?Kaj tu nimate nobenega jutra?	A
U madona. Se je	pa	že lepše zbuditi na klopi na Kongresnem trgu	A
Najedli ste se, naspali ste se. Zdaj	pa	je pred vami svobodna izbira: boste šli in to	A
vami svobodna izbira: boste šli in to takoj ali	pa	boste ostali in se boste lotili dela. HONZA	A
ANASTAZIJA: Nemudoma. HONZA: Kaj	pa	bi delal? HABILIS: Pomagali mi boste prinesti	A
ANASTAZIJA: Da, gospod. Čigave	pa?	HONZA: Na samokolnici?	A
si viha rokave): A, če bo v fusnoti, potem	pa	rad pomagam.Sploh, če mi še prej daste kakšen	A
HONZA: V času kosila? HABILIS: Zdaj	pa	dovolj: da ali ne. HONZA: Da.	A
klenico, prosim. . / . / stran 31 . / HONZA: Kaj	pa	je zdaj to, Jula? JULA: Kako pa govorite	A
HONZA: Kaj pa je zdaj to, Jula? JULA: Kako	pa	govorite z mano?(Precej afektirano.)	A
Ta ni od tukaj. NELA: Ne, ta	pa	ni od tukaj.Ta je iz Halštata.	A
Ta je iz Halštata. HABILIS: Kako	pa	veš? NELA: Vem.	A
HABILIS: Neli, srce ...	Pa	kaj ti je zadnje čase? NELA: Nisem nobeno	A
globoko čustvovali. HABILIS: Zato so bili	pa	brezobzirni in surovi. NELA: Niso prav vedeli	A
Ona bo kmalu nekam šla. Kam	pa	bi kmalu nekam šla? NELA: Kamorkoli.	A
NELA: Kamorkoli.	Pa	čeprav na klopco na Kongresnem trgu. HABILIS	A
Mlad je in zdrav kot bik. Samo da neha piti,	pa	bo pravi.Ne morem sam vlačiti teh kosti.	A
NELA: In potem? HABILIS: Potem bomo	pa	videli. NELA: Prav ima, Honza.	A
Samo malo bomo povečali najdišče, ja? Kako	pa?	(Vzame kost z mize.)	A
HABILIS: Kaj ne poveš. Svinjajo, ne	pa	tekajo. NELA: Pa na morje tudi.	A
Svinjajo, ne pa tekajo. NELA:	Pa	na morje tudi.Plavat.	A
HABILIS: In kavsat. NELA: Zakaj	pa	ne? HABILIS: Psica.	A
vedeti od vsega začetka ... da ljubiš pse, ne	pa	ljudi; če sem jaz žalosten, te nič ne briga	A
nekem halštatskem rudniku. V prejšnjem življenju	pa	ga tudi ni bilo, Egipta. HABILIS: Poslušaj	A
NELA: Vem to. Ampak Honzo	pa	lepo spusti.Nič nima s tem.	A
bo povsem zadovoljna. Samo ... umiti ga boš	pa	vseeno morala.Če ga umiješ, bo čisto uporaben	A
Če ga umiješ, bo čisto uporaben.	Pa	še meni boš naredila uslugo, ker diši pa le	A
uporaben. Pa še meni boš naredila uslugo, ker diši	pa	le malo prehudo. Habilis odide.	A
psu takoj veš, da ima srce, nemudoma. Tukaj	pa	same kosti in še ob teh kosteh nikoli, nikoli	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani