orel (101-200)

hitro oglasi Boris. »Vse, vse,« pritrdi očka	Orel.	»Zdaj pa pojdi.	A
Tildica stopi k vratom. Očka	Orel	ji krepko stisne roko: »In Sovo pozdravi	A
Bom,« obljubi Tildica in stopi v noč. Očka	Orel	počasi zapre vrata za njo, se okrene in resno	A
glavo. »Ali je bil kdo pri nas?« vpraša očka	Orel	z globokim glasom. Boris se zravna,	A
* V Obrekarjevi izbi. Očka	Orel	in Boris strmita skozi okno. Obrekarica	A
partizan ni izgubljen!« z odločnim mirom reče očka	Orel.	Nato položi Borisu roko na ramo:	A
Vrata se počasi odpro. Očka	Orel	vstopi s čevlji v rokah in gre po prstih k peči	A
prijazno, s pridušenim glasom odgovori očka	Orel,	sede na klop pri peči in si začne počasi ovijati	A
z zobmi in zamišljeno strmi po izbi. Očka	Orel	vstane, dvigne nogo na klop, da bi si zavezal	A
Premišljam.« »Glej ga, no!« ga podraži očka	Orel.	»In že na tešče?«	A
»Oho, to bo pa huda reč!« se nasmehne očka	Orel.	»Drejc je šel v novembru, zdaj je že julij, pa	A
\/ . / »Mm‐hm!« ... se hudomušno začudi očka	Orel.	»K minerjem pojdem!« resno in odločno	A
bitju. »Je rekel ...« zamišljeno ponovi očka	Orel,	se zresni in potegne iz žepa svojo debelo žepno	A
odbije tri; zadnji udarec dolgo brni. Očka	Orel	se ne premakne; nepremično stoji in napeto gleda	A
prisluhne in vprašujoče pogleda očka Orla. Očka	Orel	potisne uro v žep. Grmenje se vali bliže	A
Noč. Na mizi je kup fižola, ki ga očka	Orel	in Obrekarica počasi izbirata.Drejc sedi zraven	A
reče proseče, a že nekoliko nestrpno. Očka	Orel	pihne smeti izpred sebe in z roko pobriše kupček	A
Vsevprek požiga in mori ...« »Vem,« tiho prizna očka	Orel.	»A kaj naj bi s starim Obrekarjem? ...«	A
Drejc in nadaljuje s poudarkom: »Vi ste očka	Orel,	ki ga pozna vsa grapa.Vse okrožje vas pozna	A
Tudi beli, in Nemci ...« Očka	Orel	počasi zmaje z glavo in se hudomušno nasmehne	A
brzostrelko. »Skozi sobo,« mirno reče očka	Orel	in stopi z njim k drugim vratom.»Kašča je odprta	A
zjutraj vsi na javki!« »Bomo!« trdno obljubi očka	Orel,	zapre vrata za njim in se naglo vrača k mizi	A
Vsi trije obstanejo. Očka	Orel	z globokim in odločnim pogledom premeri ženo	A
glasno in celo nekoliko zviška odgovori očka	Orel.	Vrata se sunkovito odpro.	A
z debelimi očmi plašno ozira po kotih. Očka	Orel,	Obrekarica in Boris počasi dvignejo roke.	A
doda z zasmehom in pihne sapo skozi nos. Očka	Orel	mu pogleda naravnost v oči. Kutschera	A
svojim ledenim, jeklenosivim pogledom. Očka	Orel	niti ne trene. Kutschera se s cevjo	A
vstran in ga dregne v dvignjene roke. Očka	Orel	spusti roke ob sebi, a pogleda ne umakne.	A
imate stvari?« »Kakšne stvari?« mirno vpraša	Orel,	ne da bi odtrgal svoj sivi pogled od Kutschere	A
referent! ...« »Nič ne vem,« mirno odgovarja očka	Orel,	ne da bi se premaknil. »Non so niente	A
zadere Narte in sune očka Orla v rebra. Očka	Orel	se nekoliko zravna.Kutschera ga skuša prebosti	A
prebosti s svojim jeklenosivim pogledom, a očka	Orel	ga gleda tako mirno, tako jasno in tako ostro	A
zadere Narte in ga spet sune v rebra. Očka	Orel	ga samo za hip ošvrkne s pogledom in jasno reče	A
Nato se zdrzne in začne drseti ob njem. Očka	Orel	jo objame in jo počasi spušča na tla, nato poklekne	A
Nato počasi zapre oči in izdihne. Očka	Orel	jo s svojo široko roko treplja po glavi, kakor	A
se zadere: »Alzati, carogna!« Očka	Orel	počasi vstaja.Noge se mu tako tresejo, da se	A
ga s puškinim kopitom hebne pod rebra, a očka	Orel	se niti ne zmeni zanj.Počasi vstane, se zravna	A
Boris prileti k njemu. Očka	Orel	ga za hip stisne k sebi in ga potreplja po glavi	A
Izgini! ...« Boris ga začudeno pogleda, a očka	Orel	ga hitro potisne za hrbet, v temo. Dva	A
s tako silo vrže vrečo na hrbet, da se očka	Orel	zamaje in skoraj pade. »Marsch!« se	A
970813120661 .. . / na_svoji.119 . \/ . / Očka	Orel	se primaje pod težkim bremenom, se spotakne	A
potegne revolver, ga naperi in sproži. Očka	Orel	se zruši. Bichi zdaljša korak in si	A
drugo, ki pa je bila malce neprijetna: bil sem	orel,	z verigo priklenjen k jamboru.No, ostareli gusar	A
k jamboru. No, ostareli gusar ali ogoljeni	orel,	peljal sem se, spet sem se peljal v neznano	A
enega uhlja in s črno zaplato čez oko, ostareli	orel	in osiroteli vrtiljak, preklani mesec in pokopališka	A
to je bil kraj, ki ga je prečastiti Rihard	Orel	v svojih vznesenih pridigah imenoval »jama razbojnikov	A
zvodnik in slednik. Visel je na podboju vrat,	orel	mogočni, s kremplji in perjem, s smradom živalskim	A
Toda kakor davnemu kralju Herodu, ki mu je	orel	v sanjah iz glave izkljuval oči in je to pomenilo	A
potem bi moral stati na plošči še cesarski	orel.	»Zakaj pa ne?« je dejal Škorec.	A
jermen, na katerem se je spredaj svetil cesarski	orel.	Na levi rami mu je visela kratka puška.	A
jih veda pozna, ima dve glavi edinole državni	orel.	No in tako je bil sum neizogiben, da so pri	A
da tisto v kisli juhi ni bil dvoglavi ruski	orel,	ampak so bili deli dveh navadnih domačih piščancev	A
Odpre oči.	Orel	je priletel z viška, kavsnil po prstanu in ga	A
iskal orlovo gnezdo. Prepričan je bil, da je	orel	nesel prstan mladičem.Gnezdo je res ugledal	A
dvignil kremplje. Bizantinski nepremagljivi	orel	se je stresel pred barbarom.Iztok je naperil	A
zmaganim kraljem. Zadaj velikanski zlat rimski	orel	z razprostrtimi perutmi.Pod njim na bagrenem	A
je zdramil njegov ponižani duh. Kakor spočit	orel	* Najvišji sodnik v davčnih zadevah. ** Odlična	A
Iztoka je kril oklep magistra peditum, zlati	orel	se mu je svetil na prsih, ob pasu mu je poleg	A
in posrebreni oklepi nasproti. Iztokov zlati	orel	na prsih je učinkoval kakor čudo.Vsa razorožena	A
visoko pod sinjino nad planoto se je vozil	orel.	»Kam?« so se vpraševali.	A
življenje Ljubinice. Če ne, se strašno maščuje moj	orel	‒ Tunjuš.« Veljaki so se vnovič spogledali.	A
Ne govori prešerno.« »Doklèr živi moj	orel,	junak junakov, in on živi, nisi ga srečal v	A
in mu zabriše spomin na Slovenko, O, in moj	orel	objame mene, svojo Alanko!« Iztok se je naglo	A
Če ji zavdam? Moj	orel	se napije krvi ‒ tudi moje.Sumil bo.	A
Sumil bo. Nabode me na kolec: on, moj	orel!	«Balambak je odtegnil zaveso, tihi mrak je objel	A
sokolica Alanka. . / . / stran 197 . / Ovražen,	orel	je zastrupljen po čarodejki!Ali ni leka za njegovo	A
takšna krila, da bi jih bil vesel vsak planinski	orel.	Merila so čez dva metra, vsako krilo posebej	A
dolino, da me ne bi videl. Sedmega dne, ko je bil	orel	že dodobra navajen na svojo poslastico, sem	A
onemoglo je moje telo, a duh mi je čil in kakor	orel	razpenja svoje peruti nad visoko Zalo.O moj	A
Udarnega Jalana mlajša brata, Krivokljun in	Orel.	Kar nagledati se je nista mogla.	A
navihanost pa še bolj. Pravkar se je bil pripeljal	orel	prek skale.Mladec je bil brž na vseh štirih	A
Ostrorogega besno lajal na velikega ptiča.	Orel	je odletel po dolini navzdol.Navihanec se je	A
Udarni Jalan in njegova brata Krivokljun in	Orel.	Oprtiv sta nosila vsak precej trebušast kozji	A
jo vzamem zgrda.« »Vzamemo,« sta pritrdila	Orel	in Krivokljun. »Vam je ne branim.	A
Počakali ‒?« Udarnega brata, Krivokljun in	Orel,	sta že nekako začela kazati zobe.Jalan sam je	A
Spet se je naslonila Kodrolaska na Jalana.	Orel	in Krivokljun sta pa glasno zavrisnila.Odzvali	A
da je na pol glasno zarenčal. Krivokljun in	Orel	sta ga pogledala, kaj mu ni prav.Udarni in Sinjeoka	A
navzdol je potegnil hladen veter. Krivokljun in	Orel	sta se spogledala.Reči pa nista marala, da je	A
Ne več z glasom Sivega Volka. Krivokljun in	Orel	sta odšla.Ostrorogi je pa zažvižgal Navihancu	A
pripeljejo po nezamrzlem potoku. V drevak sta sedla	Orel	in Krivokljun. Jalan pa je vodil skozi goščave	A
dve vrsti. Eno je vodil Krivokljun, drugo pa	Orel.	Korakali sta vzporedno.	A
Vrsta se je prestopila. Vodil jo je	Orel,	zaključeval pa Krivokljun.V sredi sta pa hodila	A
pa s široko razpetimi perutnicami pripeljal	orel.	Zakrožil je nad polsuhim razglednim hrastom	A
je s široko razprtimi perutnicami pripeljal	orel.	Zakrožil je, si z višine ogledal temni šotor	A
jaso pod sabo. Pravkar se je spustil dokajšen	orel	na tla.V krempljih je bil prinesel mrtvega belega	A
Jelena in Zorne Kaline drugi sin, mladec Jasnooki	Orel.	V isti sapi je povedal: »Prihajajo.	A
je miril Jelen razvnetega mladca. »Prav!«	Orel	je odvihral iz koče na mostišče in zarukal.	A
vrneš, jo bo oskrboval tvoj rodni brat, Jasnooki	Orel.	« »Prav!« Ostrorogi Jelen in Oprezni Srnjak sta	A
Oprezni sam in pa za leto mlajši brat Jasnooki	Orel.	Grede sta se bila pogovorila glede Zveste Črnoglavke	A
»Ne bo!« Brat	Orel	in oče Ostrorogi Jelen sta Srnjaku kar oba hkrati	A
v grmovju zapivkal srnjak. Komaj. Jasnooki	Orel	je bil šele predvčerajšnjim pri njej.Prinesel	A
skrbi ob Dravi. Nad tabo bo čuval Jasnooki	Orel	in pa ‒« »Se niti kaj prida ne bojim, da bi	A
orožja. Spodaj ob Savi je kriknil jezerni	orel.	Grčavi je pogledal v smer glasu.	A
zaplapolal na Bobrovi skali. Se je bil Jasnooki	Orel	pobrigal zanj. Okrog prasketajočih ognjev so	A
mladcem je kar sapa zastajala. Volk in Medved in	Orel	pa so poskakali na tla in hiteli za očetom,	A
ognjem in spet ogrel. . / . / stran 156 . /	Orel	se je skrbno izdelanega bodalca hudo razveselil	A
se ni začelo znojiti. »Aha!« si je domislil	Orel.	»Srnjaka vrežem v ročaj, da se bo vedno spominjala	A
prišel prek ledu in koliko časa ga že opazuje?	Orel	je bil v zadregi in ni vedel drugega reči kakor	A
in Lisjak in Črnoglavka.« »Mhm!« je prikimal	Orel.	»Jaz in Lisjak in Črnoglavka.«	A
pa zato tem skrbneje z njim ukvarjal Jasnooki	Orel.	Brž ko je Ostrorogi odšel od orožarjev pri studencu	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani