ondi (101-200)

vrata sem jo postavil!« »Prekleto, pa vendar ni	ondi	obtičala?Jutra so mrzla, in če je na mestu zmrznila	A
je odlična ta družba šla k plemstvu ter imela	ondi	svoj cercle.Meščanstvo pa je ponižno čakalo	A
Jahali so na Golovec ‒ »auf den Kahlberg« ‒ ter	ondi	prežali na ptiče in jih pobijali in se kratkočasili	A
se zbrali v glorietu v Mestnem logu ter imeli	ondi	svoj ‒ dejeuner.Da so se dajali javnosti lepi	A
Odkorakala sta proti vratom.	Ondi	sta se še enkrat ozrla, prav kakor bi pričakovala	A
Ranarjeva hči!« zakričal je Aricaga, »prijatelji	ondi	v sredi, prijatelji sèm!« Z močjo ga	A
železje, se ne bojim!« Pognal je konja v kot ter	ondi	nekje na steni pripel rdeči cvet, da se je videl	A
Mož se je tiščal v kotu ter se skrival v temo,	ondi	vladajočo.Z zvitimi očesci je opazoval gostove	A
avguštincih ustanavlja kapelice ter hoče, da bi	ondi	v obližju svetega Rešnjega telesa nekdaj počivalo	A
ganiti. Zavlekli so ga v goščo ter ga pustili	ondi	ležati.Naokrog pa je zavladala tiha noč. -	A
mogel. Takega so me zvlekli v šumo ter pustili	ondi	ležati.Šele pozno v noči sem se prebudil iz	A
več nego prej. Veselilo me bode, videti vas	ondi;	vas in morda tudi vašo prekrasno ženico Ano	A
ob njem! Pojdi k očetom jezuitom in pomoli	ondi	sveti rožni venec, da bi me gospod Bog zopet	A
je segala malone do kapucinskega samostana.	Ondi	je raslo košato drevje, bodisi sadunostno, bodisi	A
vas bom v zelenih grmih tam zadaj za Golovcem.	Ondi	imam nekaj prijateljev svojih in dobil se bo	A
Ljubljani. Cesar pa je prenočil v Tržiču ter ostal	ondi	do poludne 6. septembra.Nekoliko zategadelj	A
nadvojvodo Viljemom krenil proti starodavnemu Kranju.	Ondi	ga je pred mestnimi vrati pričakoval mestni	A
Splezal je na mestno ozidje ter se vmešal	ondi	med grmeče topiče.Srbeli so ga prsti, in hotel	A
Medtem je bila cesarska karosa dospela do štora.	Ondi	je stopil cesar Leopoldus iz nje ter najprej	A
Turjaškega? Če sedemo v sedlo, smo v dobri uri	ondi.	Ali pot je slaba in staro poslopje nikakor ni	A
svoj polk na trg pred škofijo ter ga razstavil	ondi	v dolgi vrsti.Tudi mestni stotnik Ljudevit Schönlebe	A
»Kaj bom pobral! Če ni kmeta v mestu, pa so	ondi	sami berači.Kmet je naš gospod, ob njem živimo	A
Vsi so se čudili. »Kaj si hotel zvohati	ondi!	« rogal se je Tinač; »moliti sem hotel, kakor	A
spominu, da bi stopil k očetom kapucinom ter	ondi	pretipal svetniku voščene kosti ter ga preiskal	A
Ko pa sem jo zasukal okrog stene, viselo je	ondi	na steni, kar imam tu v vreči.Vreča sama je	A
Nacón se je spravil k vodi ter odiral in pral	ondi	svoj plen.Ženske so čedile posodo, brusile nože	A
Ne vem, čemu bi ne šel v grad ter ne poskušal	ondi	svoje sreče junaške!« »Umorili vas bodo	A
Spoznali vas bodo in premagali brez težave!	Ondi	imajo kapucinsko kuto in šale uganjajo ž njo	A
ločka, kar je pričevalo, da se ob deževju nabira	ondi	voda, edina voda, ki jo je še dobival turjaški	A
ni čul niti konjskega kopita niti človeka!	Ondi	pri zidu je slonela stara hruška, ki je s svojim	A
bolj staro zidovje. Rumenelo ji je listje, a	ondi	malone v vrhu rumenelo je tudi nekaj dozorelega	A
na kup gnoja in smeti, ki se je že od nekdaj	ondi	nahajal ter je kvaril zrak na dvorišču Turjaškega	A
dvorišče, kaj počenja obstreljeni naš vrabič	ondi!	« Drli so na dvorišče.	A
dirjajte na Turjak in glejte, da nam preskrbite	ondi	stanovanje in vse potrebno!Za toliko časa vas	A
govarjanjem dospelo se je k vznožju turjaškemu holmu.	Ondi	opazili so v svojo veliko osuplost kneza Lobkovica	A
mnogo odpuščenega! Sedaj pa poglejmo na Turjak,	ondi	hočemo dalje soditi!« Govoreč pognal	A
gore. Tinač, ti greš s svojo čedo na Mengeš;	ondi	ima Tonhovec tolsto tele in hlev se slabo zapira	A
enooki, pojdi s svojimi na Šmartin pred Kranjem!	Ondi	imajo gospod fajmošter debelo vrečo srebrnih	A
ga vlekli na široki hodnik. Polivali so ga	ondi	z vodo in tepli ga s palicami, da se je nesrečnemu	A
»Ne še!	Ondi	za podobo koprni kakor golobica v golobnjaku	A
Z dobrimi tovariši odrinem proti Mostaru.	Ondi	podkupim starega skopljenca, drugim pa posabljam	A
temveč rdeči nos grofa Turjaškega, visečega	ondi	na steni!Ha, ha!«	A
začulo se je votlo donenje po široki dvorani.	Ondi	pri mizi pa se je Jurij Ljudevit zgrudil v stol	A
drugo ropotijo, vlekel me tudi v Lukovec, in	ondi	sva hodila od hiše do hiše.Ernest se je sladkal	A
obraza njenega. Nekdaj v Lukovcu, ko sem še	ondi	študiral, seznanil sem se bil z njo.Hči je bila	A
. / . / stran 27 . / Brez dvojbe Višava in	ondi	Nižava!Vmes je kostanjev gozd in mimo vasi teče	A
Kdo je sedel v njem, ni bilo mogoče videti.	Ondi	pri visokem portalu sloni moška oseba in gleda	A
Stopita v sobo.	Ondi	sede Ernest Malec v mehki stol, drugega pa ponudi	A
radovedni, čakajte, kako naj se izrazim? Glejte,	ondi	rumen list.Padel je z veje in zdaj počasi mrje	A
odgovori druga. »Jaz ga že vidim, kako prisopiha	ondi	po stezi!« »Že iz dalje bo napenjal obraz ter	A
Prišel sem tiho do veže.	Ondi	pri vhodu je slonel berač, star, slaboten, usmiljenja	A
je že skoraj poldne, ko se povrne k Višavi.	Ondi	ga pričakuje obisk.Na dvorišču stoji voz, v	A
Končno jo ugleda.	Ondi	pri vratih v garderobo je stala brez maske	A
morja so jo vrgli nazaj ‒ v saharsko puščavo!	Ondi	pa je z žulji med perutmi obležala, obležala	A
privadi mraka, opazi Filip, dvignivši pogled,	ondi	v steklu temno svoje obličje. Knez, sedeč na	A
tudi v prekipeči srci tu dol ter se družili	ondi	s harmonijami ljubezni, s harmonijami sreče	A
lahak žvižg z drugega konca oznanjal, da je tudi	ondi	vse pripravljeno, vzel je samokres Welserju	A
Filip odrine proti gorenjemu koncu tolmuna.	Ondi	se je tiščal baron Krušič pod kostanjem ter	A
Šli sta v hčerino sobo.	Ondi	je Meta razmetala cvetje in drug svatovski lišp	A
je z belimi prsti medla po laseh, odpadel je	ondi	cvet, ki je tičal med kodrci.Morda ga je sama	A
po koridoru, po mehki pletenini, ki je bila	ondi	razgrnjena.Vrh stopnic sem obstal.	A
Vsa družba se je ozrla po stezi.	Ondi	je počasi kakor v sanjah stopala baronesa Zora	A
Strugo. Pisala sem torej gospodu župniku, da bi	ondi	bral mašo v spomin njega, ki me je nekdaj v	A
Sneg je pokrival tudi malo gomilo. Ali glej	ondi	v zidu svetlo ploščo in na njej z zlatimi črkami	A
brat Jurij pa je že ležal na tleh ter se valjal	ondi	v joku in stoku. »Položi jo iz rok,« je ponavljal	A
postavljenih po ozidju in kako gosposko stanuje	ondi	gospod grajski glavar.Tudi so se pripovedovale	A
pripovedovalo, da lazi okrog po pogorju in da ima	ondi	znanje z najstarejšimi ljudmi.Bil je na sumu	A
kakor bi pri zadnjih vratih šumela voda.	Ondi	sem stopil na plan, kjer je res tekla voda po	A
steni je izvlekel kup starih listin, katere je	ondi	spravljal, dobro vedoč, da takih reči nikdo	A
prijezdil nekdo. Privezal je svojega konja k	ondi	stoječemu orehu, potem pa s težkimi koraki stopal	A
Nato jo je odnesel lastnoročno na oder ter jo	ondi	posadil na klop, pripravljeno zanjo.Pri tem	A
so se spustile na visoško streho, potem so se	ondi	kakor lastovke igrale med sabo, nakar so tri	A
naj se ji odvzamejo težke verige in da bodi	ondi	zaprta celo noč, dokler se je ne odvede na kraj	A
polagoma z množico prikorakali na trg ter se	ondi	ravno pred Fruebergerjevo hišo med sabo poslavljali	A
pričetka širok jezik med obema vodama, ki se	ondi	izlivata druga v drugo.Zopet je stala miza za	A
suče ravno pod potjo globoko, zeleno virje.	Ondi	pri produ spustila se je tedaj iz gostega bičja	A
v resnici, črna njegova knjiga se je sukala	ondi	sredi vrtinca.Nekaj radovednih rib je prihitelo	A
reke vsililo se mu je takoj v dušo ter vzbudilo	ondi	spomine na čase pretekle, spomine na sončnato	A
naša Zala! Kjer gledaš sedaj gole bregove,	ondi	je rastlo tiste dni visoko hrastovje in črni	A
toda nebo je ni hotelo poslati. In kdaj že se	ondi,	kjer je nekdaj cvetel nauk sv. evangelija, o	A
nosilci z bolnikom počasi lezli proti vrhu.	Ondi	pri hiši pa je še vedno stala deklica prav tam	A
navduševala vsaj dva orjaka-petelina, viseča	ondi	na smrekovi veji.Ali ti je všeč tako, Jernač	A
to bi bila prava sreča, če bi ga ubil prav	ondi,	kjer me je óni trgal z neusmiljeno svojo šapo	A
zavohali gorki sled njegov, tedaj je že pri vrhu,	ondi,	kjer so čakali lovci, stopil na plan in grčeč	A
Ameriko. Samo ne vprašujte, kako sem živel	ondi!	Tukaj pri nas menite, če znosite nekaj koškov	A
plulo po nebu, tako da ni kazalo iti v gozd in	ondi	poslušati, ali se morda ne oglaša ta ali óni	A
takrat je bila na nji detelja, letos pa sem imel	ondi	proso, kakor veste, in prav lepo proso. Blizu	A
vasi ‒ saj veste, da sem moral hoditi peš ‒	ondi	je Polonica nekaj delala v zelenem grmičevju	A
pri sosednji sobi in začul sem, da je nekdo	ondi	govoril z mojo ženo.Pri odprtih vratih pa sem	A
»V krčmi? Kaj ti je bilo iskati	ondi?	« »Po tistih Pobertovih besedah potlej	A
cistercijanov v Stični; odpovedujem se užitku, ki ga je	ondi	imel Šumbreg; za zveličanje svoje duše istemu	A
stolpu so strmolele proti Stični in vpile, da je	ondi	videti dosti dima. »Jezus ‒ gori, Stična gori	A
vzkliknejo vse ženske. Franičine matere ni bilo	ondi.	Ostala je bila doma in pripravljala za svatovščino	A
sklenil je spremiti prijatelja do tja in ga	ondi	zopet počakati. Krasno jutro je bilo, ko sta	A
je učil v nji; ne, sam je oddajal od svojega.	Ondi	je med učitelji, trgovci, davčnimi uradniki	A
rada sprejemala sosedno gospodo; Vrbanoj je bil	ondi	samo enkrat, ali potem se mu je zdelo vse -	A
zvečer oglasi pri Krači, tudi Ančke ne vidi	ondi;	odšla je bila v mesto in za nekaj tednov se	A
ogenj, slonečo zadaj planote ob debeli hruški.	Ondi	je bila nekoliko prej zbrana večja družba, ki	A
gospo imel še vedno kakor za domačo hčerko - in	ondi	je urejala krčmarju potrebne račune ali mu tudi	A
upravičeno je to popolnoma; zakaj do sedaj	ondi	še ni bilo nikogar, ki bi nosil takšno krono	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani