Že se je mračilo ‒ skoro potem je v Poljanah zazvonilo Mariji ‒ in nikjer ni bilo videti človeka ‒ vse se je bilo že zalezlo v koče ‒ ko sem počasi stopal po stezi vkreber proti Hiščarju. Tik te steze imam njivo, takrat je bila na nji detelja, letos pa sem imel ondi proso, kakor veste, in prav lepo proso. Blizu leskovega grmovja mi je tam raslo drevesce, katero sem bil vcepil spomladi.