nož (201-300)

da tega ni prej pogruntal. Bumbaš je odvrgel	nož	in si v snegu opral roke. Nato je povlekel dečka	A
škornjem v naročju. Korak stran se je v snegu črnil	nož.	In pa: v Lacki romi se ni prav nič zganilo.	A
v skledo, oči na odprtini, ki jo je napravil	nož	v iztekajočo se krulbo, v gneči nožatih moških	A
pri žetvi. Gledal je na nas kakor prasica na	nož,	tako malo mu je ugajala naša pridnost.Rad bi	A
Ni je razjedal samo strup ljubosumnosti, tudi	nož	sovraštva jo je neusmiljeno rezal v srce.	A
Ali ti vest ni nič zaregljala, ko si segel po	nož?	«‒ In se je naš dobri Groga v resnici razvnemal	A
divja je videti s prsti razorana štruca; vzel je	nož,	odrezal takšen kos, da je dobil kruh zopet krščansko	A
Pravijo, da ima pištolo na šest ognjev in pa	nož,	ki tako reže, bolj kakor britev! In goljufa	A
v papir zavit kos kruha in slanine, odprl je	nož	in zdajci ni bilo za lačnega Milana na vesoljnem	A
Potem je srdito izbruhnil: »Če bi bile misli	nož	ali strup ali krogla, bi pravica hitro zmagala	A
Sodnik je čudno zibal sklonjeno glavo. »Kuhinjski	nož	je tudi ležal na tleh ...Spomnite se, Kocmurka	A
danes in takoj da moram v bolnico, da mi bridki	nož	reže v drob in odreže slepič ali kali.To da	A
in skicirko in čokolado in obliž in sveder in	nož	in klobaso ... »Stop!« ga je ustavil oča.Resno	A
sedeli za mizo, kjer je bil hleb kruha in velik	nož	ob njem. »Pozdravljena!« Janez ji je šel naproti	A
preudarjal: je že tako. Vsaka šola je kakor	nož:	z njim lahko odrežeš kruha sebi in lačnemu,	A
kave, pisan prtiček in v njem skrite vilice,	nož	in kavna žličica, nazadnje šest cigaret Morava	A
take stvari pred mladim psom skriti kot otroku	nož,	sicer je nesreča gotova.Zbogom!«	A
še in še. Ko je bilo vse zunaj je zahtevala	nož.	Hudournik ji je ponudil nož, nasajen na srnjakov	A
zunaj je zahtevala nož. Hudournik ji je ponudil	nož,	nasajen na srnjakov rogelj. »Kaj?	A
umij.« . /\ .. stran 105 . \/ Hudournik je	nož	umil v čisti vodi.Da ji pa ne izroči mokrega	A
robček, s čipkami ograjen. Z njim je osnažila	nož.	»In če ga uničim,« je govorila bolj sebi ko	A
sekiro, ki je pa ni obrisal ob pumparice kakor	nož.	Kakor se je kuha začela, tako je šlo vse dopoldne	A
položila na mizo hleb kruha in poleg krušni	nož.	Ko sva se pogovarjala, se mi je pridružila njena	A
vedno v veliki miznici v hiši in ob njem krušni	nož.	Vsak si ga je od hleba po mili volji odrezal	A
ostro obrušen kamen mu je bil za sekiro, za	nož	pa kost kake zverine. Tak je bil lovec v davnih	A
Tisočletja so prešla, preden je človek imel	nož	iz železa, sulico in puščico. Prej je lovil	A
pa tiho mirno tebe, potipaj v žepu, kje imaš	nož,	in si ga pripravi. Ni prida, kdor ti ni odzdravil	A
« sta preplašeni modrovali. »Takoj mora pod	nož,	« mu je zagrozila botra. »Kragulj ga je izvalil	A
stran 45 . / jo pribije na mizo. Ko vzdigne	nož,	vzdigne z njim roko in pod roko goljufno kvarto	A
in bledel od bolečin. Zato je Ila potegnil	nož	in mu preparal hlače. Kri je vrela iz rane,	A
suknjič, ki si ga je oblekel na golo. »Kozar,	nož	v roke, da nareževa vej in narediva vlako.Brž	A
odpenjal jermenje! . / . / stran 314 . /	Nož!	Mrko so gledali Ogri in metali prerezano opremo	A
trenutek vzplalo. Za pasom je imel samo kratek	nož	in pomislil je, kako ga razsekajo Bizantinci	A
poiščejo v skrivališču. Segel je za pas po	nož	in natančno preudaril, kako bo planil nad prvega	A
poželenja po boju. Vsak je imel za pasom kratek	nož,	da bi ga rabil, če bi se spoprijel od blizu	A
zdrknil s hrbta, poleg njega je položil lok, bojni	nož	je pa skril za kratke hlače iz jagnječevine	A
ležal na njem, v njegovem srcu je tičal Krokov	nož.	Velika žalost je obšla Svaruna, ko so prinesli	A
Orožja ne jemlji. Samo	nož	skrij za pas.Včasih se potrebuje.«	A
razburjeno srce, desnica je krčevito stiskala	nož.	Še enkrat je poklical Radovana.	A
Ali konje straži Hun.« »Naj zaspi, saj imaš	nož!	Jaz te počakam na koncu doline!«	A
ki se je blizu grma ustavila. Prijel je za	nož	in se pripravil, da bi planil. Ker se senca	A
krika prišlo iz ust, Iztokova pest ga je davila,	nož	je zaškrtnil in Hun je telebil po dolgem v travo	A
svetoval, aha? Kdaj je godec rekel: Primi za	nož	in suni!Kdaj?	A
ti rečem, poslušaj, glej in molči! Ali imaš	nož	s seboj?« »Imam, očka!«	A
zmaga! A tedaj se zabliska prav na ovinku Gotu	nož	v rokáh.Prerezal je vajeti.	A
Povej! . / . / stran 129 . /	Nož	imam!Nadenj grem!	A
čuje božja Modrost, bi bil že vzkipel in sunil	nož	v srce Slovenu, če bi bilá resnična trditev	A
mirnega trgovca. In iste Slovene je klal Iztokov	nož	in me iztrgal smrti.Zato njemu moja hvaležnost	A
volčjo past je zašel in se ujel. Pa sem potegnil	nož	in ga brez obotavljanja odsekal.Ali naj bom	A
Tvoja roka sega po meni, Epafrodit pa ti nastavi	nož,	da se obrežeš« Tlesknil je krepko z rokami.	A
ne umaknil za las, ko bi mu nastavil krvnik	nož	na srce. Stoično mirno je segel v srebrno škatlico	A
Začutil je v stari in šibki roki moč, da bi prijel	nož	in s silno močjo sunil vsakogar v prsi, ki bi	A
izbuljenimi očmi. V srcu mu je še tičal Numidov	nož.	Grka je stresla groza in bežal je, da je gasnila	A
blizu, da bi ga zagrabil za plašč, Sežem po	nož	za pas ‒ na bese, noža ni bilo.Izgubil sem ga	A
Takole in na tleh bi bil!« Zavihtela je	nož,	kakor bi ga sunila sovražniku v prsi in ga zopet	A
mleko ali, kar je še bolj nespametno, Hunom pod	nož?	Nisem udarjen po pameti.	A
vznak. V Radovi roki se je posvetil kratek	nož,	iz Hunovega vratu je brizgnil vroč črn curek	A
je zagledal rano na lepem vratu in v desnici	nož.	Odvalil se mu je sicer kamen od srca, a prevzela	A
dražilo, da je bilo čelo vse v gubicah, in je	nož	parkrat zaškripal na krožniku, ker je jezno	A
Viktorju, in ker ni takoj ubogal, je odložila	nož	ter dečka potegnila ob suknjiču s stola.	A
Smrekar se je glasno zasmejal, položil vilice in	nož	na krožnik in se naslonil na stol.	A
pustil na krožniku, na katerega je vrgel rožljaje	nož	in vilice, zmečkal prtič in ga položil na mizo	A
učiteljici k mizi, vzela iz miznice hleb kruha in	nož,	segla na polico po pehar orehov in jima ponudila	A
Vsak večer, preden sem gnal domov, sem vzel	nož	in prečrtal eno zarezo s križem in vselej se	A
oknom, to je bilo vse. Boltežar je obrisal	nož	ob papir in se globoko oddahnil, kot bi bil	A
»Lucija?« se je oglasil Boltežar. Kruh in	nož	sta mu padla iz rok. »Lucija in Gašperček	A
Sedla je. Prinesel ji je	nož	in debelo, sočno, kislo jabolko.Prijela ga je	A
branil bi se lahko z njim. Pa kje je ta prekleti	nož?	No, hvala bogu, vrvica je tlesknila	A
ledvice mi nagajajo. Morda me reši zdravniški	nož	...Odločil sem se za nevarno operacijo ...«	A
na duši ... odpusti mi!“ Stríj je zakričal in	nož	mu je padel na tlà.Anastazij je klečal pod stopnícam	A
Bog, prej tako pohleven, krotak, prijel je za	nož	in planil proti meni, da sem morala pobegniti	A
oblečen v našarjene, pisane cunje; brusil je	nož,	škripal z belimi zobmí, bližal se postelji;	A
suhimi očmí in nagubanim vratom. Zarezal me je	nož	iz možgan do srca, vse se je raztrgalo v meni	A
ljubezen vsa polna bolečine, jo je presunila kakor	nož	in mnoga solza je kanila v naročje.Lenartu se	A
strahotno, kakor da je priletel skozi okno svetel	nož.	Bil je jok, tenak, cvileč, milosti proseč, pognan	A
s tistim glasom, ki je rezal, kakor skrhan	nož	po steklu. ”Ti hudič, izvržek satanov!	A
zazibal - oglasilo se je, kakor da bi brusil	nož	ob pilo; kakor da bi brusila smrt koso.	A
kamižolo so pretipali in preobrnili in so vzeli	nož	in denar: nato so ga vodili iz hiše in so ga	A
dali so Jerneju culo, škornje in palico, in	nož	in denar, in so ga odvedli in niso rekli besede	A
kuštrava glava iz blazine. Rumen obraz, nos kakor	nož,	oči žareče, črni lasje; iztegnila se je roka	A
sovražen pogled, ki se je zasvetil v očeh kakor	nož.	»Ostanite... ostanite še do šestih!«...	A
videla Minkin obraz. Ozek in koščen je bil kakor	nož,	oči so žarele, na čelo so padali črni lasje	A
neprevidno roko. Zasekalo se mu je v možgane, kakor	nož	je tiščalo v glavi, zasukalo se je časih in	A
stisnil ustna ter zasadil vanjo svoj odprti	nož.	Po ulici se je razlegel divji grohot; zavil sem	A
neznanim; in naposled sem držal v roki odprt	nož	in krog mene so se podile visoke sence... Vrtilo	A
miznici ter izvlekel precej dolg, fino nabrušen	nož	z jako pripravnim jelenjim ročem.Spravil sem	A
objel ga z levico krog vratu ter mu zasadil	nož	z vso silo v prsa...Niti zahropel ni, a ona je	A
za starejšega novo pipo, za srednjega brušen	nož,	za najmlajšega pa nov klobuk. ”Glejte, kaj	A
brade ne brk. Kadar ga je božal po licih mrzli	nož,	je mežikal zadovoljno s svojimi skritimi očesci	A
našli golo mesto, da bi zasadili vanje svoj	nož.	Zavidajo si suknjo na telesu, klobuk na glavi	A
hotel darovati Izaka; že je bil nameril svetli	nož,	toda nož se je svetil in se ni ganil; kolikor	A
darovati Izaka; že je bil nameril svetli nož, toda	nož	se je svetil in se ni ganil; kolikor dalj sem	A
”Kaj si storila? Kakor	nož	je tvoja beseda v mojem srcu!“ Prisedla je	A
rosnih trepalnic in zaskelelo ga je časih, kakor	nož	v rani.Bil je potrt, skoraj telesno bolan.	A
se včasi gledajo prijatelji ... kakor da bi bil	nož	za hrbtom skrit. ”Kaj bi rekel!“ sem zavzdihnil	A
razpaljenimi očmi, mi je prerezal srce oster	nož	naravnost počez. ”Ničesar nisi videl, nikogar	A
nekoč in je iz prijaznosti zabodel pritepencu	nož	v hrbet; udaril je premalo, rana se je kmalu	A
prijatelj, ko ste šli in ste zabodli človeku	nož	v hrbet?“ Čevljar se je zasmejal: ”To sem	A
vendar je v meni bolečina brez primere; v srcu je	nož,	ki se ob vsakem koraku zgane in zaziblje v nezaceljeni	A
potica, petnajst krajcarjev ... lep kos bo; in	nož	mu bom kupil, majhen, svetel nož ... dvajset krajcarjev	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani