nova beseda iz Slovenije

nemirno (301-400)


svetovih; tujec je bil v svojem srcu, ki je bilo      nemirno      in je hrepenelo za soncem, kadar je odhajalo  A
obraz je bil podolgast, malo suh, oči so gledale      nemirno      in obrvi so se tresle in so se nižale.Sonce  A
tako zmotila, sva bila obadva žalostna in sva      nemirno      spala. Tako je bilo prvi teden; izkušnja  A
/ . / stran 87 . / Mladi študent je gledal      nemirno      in je izpregovoril jecljaje; poznalo se mu je  A
počesani ob belih, ozkih licih, oči so gledale      nemirno,      kakor da se boje nečesa temnega -- od koderkoli  A
obraz, tako čudapoln, kakor hrepeni po njem      nemirno      srce popotnika.Odpočili so se bili oblaki, razmikali  A
bolele, tudi glava mu je bila težka in zaspal je      nemirno.      Ko pa je zaspal, mu je bilo tako, kakor da  A
za roko, a srce se mu razburja bolj in bolj      nemirno      ... In ko se sreča z baronico materjo, ga ta sočutno  A
Naprej, naprej! Skozi dolino gre vzdih,      nemirno      prebivalstvo zaprhuta v brdih, v osamljenih  A
povedala v šoli napačno letnico 1273 mesto 1237.      Nemirno      se je zganila, kaj bodo mislile učenke o njej  A
postali prijateljica, kakršne zdaj nima...« Tiho, a      nemirno      je sedela kontesa Mercedes pred gospo materjo  A
odšla, je odprl oči in gledal v somrak in se      nemirno      obračal z desne na levo.In umikal je oči.   A
groze in zdaj pa zdaj dvignila glavo naglo in      nemirno.     Toda nič ni bilo.   A
nima srca, saj nima duše!« Tedaj se je Juri      nemirno      zganil in se skušal dvigniti, ali bil je prešibak  A
zakaj bi tajila!« Videla je tedaj Anica, da mož      nemirno      grabi z roko za odejo. »Torej ne tajiš  A
ginila v groznem strahu motreča bolj in bolj      nemirno      lice moževo.Toda niti z eno besedo ji ni prišel  A
Toda oporoka je veljavna?« je vprašala nekako      nemirno      Katra. »Veljavna,« se je nasmehnil uradni  A
Je li dala Anici zadoščenje? Zganila se je      nemirno      in mrmrala pred se: »Udarila me je.  A
tema je.« In zopet je roka iskala po odeji, in      nemirno      se je hotelo mlado, bolno telo premakniti, in  A
zobe vanje. Anici se vzbujata gnus in groza,      nemirno      sega roka proti srcu.O Bog, o Bog, kako je šibka  A
varovala in čuvala otroka. Dete je spalo nocoj      nemirno      in proti volji je Anica plakala in poljubljala  A
blazino. * * * Tudi Katra je prebila      nemirno      noč.Katra sploh že zdavna sem ni več spala pokojno  A
je stopal te čase vse nekam živahneje, skoro      nemirno.     Oči je povešal, niti Jerici si ni upal pogledati  A
bradi ji je tekel curek krvi, njene roke so      nemirno      greble v pod, steklene, zožene oči so strmele  A
Prijeten ji je bil. Plašilo jo je le ono      nemirno      podrhtavanje njegovih obrvi, ko jo je gledal  A
govorila, kaj da je delala. Tedaj se je Anica      nemirno      premaknila.Videla je sodniku nemirno podrhtavati  A
Anica nemirno premaknila. Videla je sodniku      nemirno      podrhtavati obrvi in šele po parkratnem opominu  A
nato zdolgočaseno vzdihnil. Potem je znova      nemirno      zarenčal: »Magna lena1! Kirjelejsom!« »Slišim  A
umrl nenadoma, nekam nejevoljno začudeno in      nemirno:      ubogi in bogati, srečni in nesrečni gospod Kirjelejsom  A
sladki mehkosti. »Ne, ne ne,« se je branila      nemirno,      trudno.Nato je zasopla plaho: »Pusti, Magdalena  A
Magdalena. Stresla se je v čudnem strahu in      nemirno      mežikala s svojimi otroško plitkimi očmi.Peter  A
odprla v opasno globel, nad katero je utripalo      nemirno      dijakovo srce.Kratko je vprašal Štampa. »Quales  A
Povedal sem.« »Zakaj?« je vprašal      nemirno      vikar. »Za pokoro,« je odvrnil on.  A
preplašeno vrač. »Čigav obraz?« je vprašal vikar      nemirno.      »Obraz nesrečnega človeka, ki sem ga ubil!«  A
privežem na nas.« »Ali bo prišel?« je vprašal      nemirno      višji dijakon. »Bo!« je odvrnil Falcidij določno  A
čutil, da mu vstaja v roke srdito in jezno in      nemirno.      »Lovača,« je kriknil, »pa te še sram ni!«  A
župan zopet začudeno. »Brevir!« je odvrnil      nemirno      župnik. »In pismo v njem!« je dodal.  A
Zopet je brlizgnilo v noči.      Nemirno      se je zganil župnik, vstal in stopil k oknu  A
dokler ni obnemogel nekje kraj ceste v temi ...      Nemirno      se je zganil župnik Štefan v postelji.Otipal  A
Puella, tibi dico, surge...« Vedno bolj      nemirno      išče, tehta, posluša: »Talitha? Thabita  A
zarezale. »Peter Duša,« se je zganil starec      nemirno.     Izraz nekake nejevolje se mu je prikazal na obrazu  A
/ stran 26 . / »Glej no, Mohor, kako spiš      nemirno!     Grešna vest, Mohor, pa nečednost tvoja, kletvina  A
»Kam sem pa potisnil?« Vstal je in      nemirno      iskal.V obrazu se mu je zrcalila strašna osuplost  A
cerkvi se laže.« Ko se je izklel, je Mohor začel      nemirno      hoditi po svoji sobi in razmišljati, kaj mu  A
gledati ostro. . / . / stran 268 . / Živčno      nemirno      je kretal roko, kakor da že govori, a je še  A
begal po sobi, klical, da pojde z vojaki nad      nemirno,      izdajniško kanaljo.Vse mesto da mora za njim  A
tam gori v goščavi. Sredi noči sem se začel      nemirno      premetavati. Bledlo se mi je o zvončkih, ki  A
trenutka moja duša! V vaše lase se je ujelo      nemirno      moje srce, kakor se ujame riba v mrežo.Kako  A
»Ne preglasno, Nesselrode! Pa si že kdaj      nemirno      spal zaradi tega Manzurova?« »Pri Bogu, še nikdar  A
Domači župnik, gospod Andrej Blagor, hodil je      nemirno      od enega do drugega. Skrbelo ga je in v strahu  A
Posvetila je bliže. Dolgo je zrl na podobo in      nemirno      je ječal vtem, z roko pa si je tiščal prsi,  A
mraku domov. Prihitel mi je v sobo ter hodil      nemirno      po njej.Potem pa ga je zavest revnega življenja  A
glasneje, ali na očeta so vidno vplivale, ker se je      nemirno      drgnil z roko po sivih laseh.Nejevoljno jo je  A
prava beseda mu ni prišla na jezik. Vstal je in      nemirno      zakoračil po sobi. »In tebi, vidiš, in tvojim  A
je celjski grof, ki si je lastil prvo besedo,      nemirno      mencal in preudarjal, ali nemara ne bi kazalo  A
gosposkinega dovoljenja.« Pater opat se je      nemirno      presedal in pobešal oči. »In vendar  A
zamerljivo je kar molčala, samo Matevžek je      nemirno      mencal, kakor da bi rad kmetu še katero zabrodil  A
stiški prior Ignacij Fabiani. Kumerdej se je      nemirno      presedal, zdaj pa zdaj skočil v stransko sobo  A
* * * Ponoči ne morejo spati. Med      nemirno      dremavico se obračajo in hripavo kašljajo v  A
ne bi preslišal, po čemer je tako hrepenelo      nemirno      srce. Prijetna solnčna toplina jih je zazibala  A
kakor bi hotel odganjati težave, ki mu legajo v      nemirno      srce. »Za vse sem sam: Ona bolna, Marička premlada  A
zabrlela, in Jože je z dolgim pogledom potipal      nemirno      Mano in je šel počasi ven.Kmalu za njim se je  A
v radostnih zahvalnicah. Tičji samčki so se      nemirno      nosili po brstečih vejah, drhteče samičke so  A
lovil s šepetom zelenih bukev. Konj je hrzal in      nemirno      bil in kopal črno zemljo. ‒ Francka se je svojemu  A
šumečih vodnih penah. Gledal je trebušasto ladjo,      nemirno      se trgajočo z debelih verig, ki so jo priklepale  A
obsedeli na prisojni klopici. Mimo njiju so      nemirno      vrveli glasni izletniki, ki niso vedeli, kam  A
statvami, treščil je v kuhinjo. »Kaj delaš?« jo je      nemirno      vprašal. »Za južino pripravljam,« je odvrnila  A
Spala je ali dremala. Lice ji je žarelo, težko,      nemirno      je dihala.Tiho se je umaknil, skrb in žalost  A
se je dvigal, v gošči so peli ptiči, kos je      nemirno      vpil: »Kje si bil, kaj si sadil?« Pod Gradiščem  A
stran 43 . / Bolnik, star, slaboten mož, je      nemirno      tipal po odeji, ječal in gledal v vrata. »O  A
menih ustrašil in rahlo odpahnil dečka, ki je      nemirno      stopical, »pazi vendar, da ne pohodiš mravljinčkov  A
hudega ne stori svojemu bližnjemu.« Opat ga je      nemirno      poslušal in zmajeval z glavo.Potlej ga je skušal  A
čakali štirje suličarji z osedlanimi konji, ki so      nemirno      kopali podse in se z glavo, nogami in repom  A
svoje misli izreči do konca. Neokretni se je      nemirno      presedel.Zaprlo mu je besedo.   A
zatrepetale ustnice in dolgi, beli brki so se      nemirno      potresali.Pa je starec stisnil zobe, premagal  A
starejših so se pomračili. Nenadoma se je pa Jelen      nemirno      prestopil, odprl oči in se plašno ozrl v zelenečo  A
rasti. Kri po žilah mladcev in mladenk se je      nemirno      razcvela.Zvečer jih kar nič ni mikalo, da bi  A
kakor ga že dolgo let ni več nobena spomlad.      Nemirno      je hodil naokrog po mostišču, zahajal rad na  A
da je utrujen in žejen. Pogledoval je vselej      nemirno      vrata, kadar so se odpirala, toda tako, da obraza  A
bila spremenila! »Nič, nič!« deje naglo in      nemirno      Poljak, »odkar je šel, nisem čul besedice več  A
« In kakor bi hotel srce utišiti, ki mu je      nemirno      tolklo v nedrju, prekrižal je na prsih in pod  A
vojake dá, ali pa ker mu je mrzelo gospodovo      nemirno      in temno oko. 11. TUJI RAZBOJNIKI Pet let je  A
spoznala je ‒ in oči so ji jele strastno sijati in      nemirno      se je stegovala čez okno ‒: to je Vilibald sam  A
Vse kakor ga je učil oča. Ugnali so      nemirno      živad, da je stala tesno z volno ob volni na  A
ogledoval Zavrh. Volkun poleg njega. Naenkrat je pes      nemirno      poskočil, pogledal v zrak.Takrat pa je tudi  A
daljavi dva srborita tropa, v katerih se je živad      nemirno,      togotno in zavistno zaletavala druga v drugo  A
Živina, ki je vohala bližino volkov, se je      nemirno      prestopala v stajah, v tamorih in hlevih.Krave  A
pasel čez Može proti Suhemu rušju. Jarci so se      nemirno      ozirali naokrog.Čedalje bolj pogosto so se oglašali  A
vihrajočimi grivami so drevili konji na ravnico,      nemirno      begali naokrog, pohrzavali in cvilili in bili  A
človek v slami, s komolcema glavo podpiral in      nemirno      se metal sem ter tja.Vselej je glavo vzdignil  A
poleno. Bledo lice, stisnjene ustnice in ognjeno,      nemirno      oko, celo tresoče se telo je jasno govorilo  A
bližnjo tombolo, nekaj jih je zevalo, kaplan pa je      nemirno      drsal z nogo po umazanih tleh. »To je pa odveč  A
preko bledega, polnega lica. Le oko je bilo      nemirno.      »Baron Jablonski je obljubil, da pride nocoj  A
svesti, da Meden ni zmožen odgovoriti. Kaplan je      nemirno      gledal, a ugovarjati ni mogel. Koren pa je interpeli  A
srečali za trenutek s pogledi in doktor je rinil      nemirno      po stolu sem ter tja.Megla, ki je bil kmalu  A
videli v čitalnici?« Guvernanta se je ozrla      nemirno      vanj; porogljivi, pikri naglas v njegovih besedah  A
ter upre svoje modre oči v mladega moža, ki je      nemirno      premetaval liste po albumu: »Ali tudi vi sovražite  A
spočetka skoro hladnokrvno, akoravno mu je srce      nemirno      bilo ter mu kri kipela v glavo. »Spoznala me  A
Kje je kruh, kje pečenka?« nadaljuje oni in      nemirno      maha z veliko gorjačo po zraku. Bil je, da ga  A
deželi . / . / stran 32 . / je tudi več nego      nemirno      vozarjenje po svetu.«‒ Obrnil se je pri teh  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA