nova beseda iz Slovenije
svetovih; tujec je bil v svojem srcu, ki je bilo | nemirno | in je hrepenelo za soncem, kadar je odhajalo | A |
obraz je bil podolgast, malo suh, oči so gledale | nemirno | in obrvi so se tresle in so se nižale.Sonce | A |
tako zmotila, sva bila obadva žalostna in sva | nemirno | spala. Tako je bilo prvi teden; izkušnja | A |
/ . / stran 87 . / Mladi študent je gledal | nemirno | in je izpregovoril jecljaje; poznalo se mu je | A |
počesani ob belih, ozkih licih, oči so gledale | nemirno, | kakor da se boje nečesa temnega -- od koderkoli | A |
obraz, tako čudapoln, kakor hrepeni po njem | nemirno | srce popotnika.Odpočili so se bili oblaki, razmikali | A |
bolele, tudi glava mu je bila težka in zaspal je | nemirno. | Ko pa je zaspal, mu je bilo tako, kakor da | A |
za roko, a srce se mu razburja bolj in bolj | nemirno | ... In ko se sreča z baronico materjo, ga ta sočutno | A |
Naprej, naprej! Skozi dolino gre vzdih, | nemirno | prebivalstvo zaprhuta v brdih, v osamljenih | A |
povedala v šoli napačno letnico 1273 mesto 1237. | Nemirno | se je zganila, kaj bodo mislile učenke o njej | A |
postali prijateljica, kakršne zdaj nima...« Tiho, a | nemirno | je sedela kontesa Mercedes pred gospo materjo | A |
odšla, je odprl oči in gledal v somrak in se | nemirno | obračal z desne na levo.In umikal je oči. | A |
groze in zdaj pa zdaj dvignila glavo naglo in | nemirno. | Toda nič ni bilo. | A |
nima srca, saj nima duše!« Tedaj se je Juri | nemirno | zganil in se skušal dvigniti, ali bil je prešibak | A |
zakaj bi tajila!« Videla je tedaj Anica, da mož | nemirno | grabi z roko za odejo. »Torej ne tajiš | A |
ginila v groznem strahu motreča bolj in bolj | nemirno | lice moževo.Toda niti z eno besedo ji ni prišel | A |
Toda oporoka je veljavna?« je vprašala nekako | nemirno | Katra. »Veljavna,« se je nasmehnil uradni | A |
Je li dala Anici zadoščenje? Zganila se je | nemirno | in mrmrala pred se: »Udarila me je. | A |
tema je.« In zopet je roka iskala po odeji, in | nemirno | se je hotelo mlado, bolno telo premakniti, in | A |
zobe vanje. Anici se vzbujata gnus in groza, | nemirno | sega roka proti srcu.O Bog, o Bog, kako je šibka | A |
varovala in čuvala otroka. Dete je spalo nocoj | nemirno | in proti volji je Anica plakala in poljubljala | A |
blazino. * * * Tudi Katra je prebila | nemirno | noč.Katra sploh že zdavna sem ni več spala pokojno | A |
je stopal te čase vse nekam živahneje, skoro | nemirno. | Oči je povešal, niti Jerici si ni upal pogledati | A |
bradi ji je tekel curek krvi, njene roke so | nemirno | greble v pod, steklene, zožene oči so strmele | A |
Prijeten ji je bil. Plašilo jo je le ono | nemirno | podrhtavanje njegovih obrvi, ko jo je gledal | A |
govorila, kaj da je delala. Tedaj se je Anica | nemirno | premaknila.Videla je sodniku nemirno podrhtavati | A |
Anica nemirno premaknila. Videla je sodniku | nemirno | podrhtavati obrvi in šele po parkratnem opominu | A |
nato zdolgočaseno vzdihnil. Potem je znova | nemirno | zarenčal: »Magna lena1! Kirjelejsom!« »Slišim | A |
umrl nenadoma, nekam nejevoljno začudeno in | nemirno: | ubogi in bogati, srečni in nesrečni gospod Kirjelejsom | A |
sladki mehkosti. »Ne, ne ne,« se je branila | nemirno, | trudno.Nato je zasopla plaho: »Pusti, Magdalena | A |
Magdalena. Stresla se je v čudnem strahu in | nemirno | mežikala s svojimi otroško plitkimi očmi.Peter | A |
odprla v opasno globel, nad katero je utripalo | nemirno | dijakovo srce.Kratko je vprašal Štampa. »Quales | A |
Povedal sem.« »Zakaj?« je vprašal | nemirno | vikar. »Za pokoro,« je odvrnil on. | A |
preplašeno vrač. »Čigav obraz?« je vprašal vikar | nemirno. | »Obraz nesrečnega človeka, ki sem ga ubil!« | A |
privežem na nas.« »Ali bo prišel?« je vprašal | nemirno | višji dijakon. »Bo!« je odvrnil Falcidij določno | A |
čutil, da mu vstaja v roke srdito in jezno in | nemirno. | »Lovača,« je kriknil, »pa te še sram ni!« | A |
župan zopet začudeno. »Brevir!« je odvrnil | nemirno | župnik. »In pismo v njem!« je dodal. | A |
Zopet je brlizgnilo v noči. | Nemirno | se je zganil župnik, vstal in stopil k oknu | A |
dokler ni obnemogel nekje kraj ceste v temi ... | Nemirno | se je zganil župnik Štefan v postelji.Otipal | A |
Puella, tibi dico, surge...« Vedno bolj | nemirno | išče, tehta, posluša: »Talitha? Thabita | A |
zarezale. »Peter Duša,« se je zganil starec | nemirno. | Izraz nekake nejevolje se mu je prikazal na obrazu | A |
/ stran 26 . / »Glej no, Mohor, kako spiš | nemirno! | Grešna vest, Mohor, pa nečednost tvoja, kletvina | A |
»Kam sem pa potisnil?« Vstal je in | nemirno | iskal.V obrazu se mu je zrcalila strašna osuplost | A |
cerkvi se laže.« Ko se je izklel, je Mohor začel | nemirno | hoditi po svoji sobi in razmišljati, kaj mu | A |
gledati ostro. . / . / stran 268 . / Živčno | nemirno | je kretal roko, kakor da že govori, a je še | A |
begal po sobi, klical, da pojde z vojaki nad | nemirno, | izdajniško kanaljo.Vse mesto da mora za njim | A |
tam gori v goščavi. Sredi noči sem se začel | nemirno | premetavati. Bledlo se mi je o zvončkih, ki | A |
trenutka moja duša! V vaše lase se je ujelo | nemirno | moje srce, kakor se ujame riba v mrežo.Kako | A |
»Ne preglasno, Nesselrode! Pa si že kdaj | nemirno | spal zaradi tega Manzurova?« »Pri Bogu, še nikdar | A |
Domači župnik, gospod Andrej Blagor, hodil je | nemirno | od enega do drugega. Skrbelo ga je in v strahu | A |
Posvetila je bliže. Dolgo je zrl na podobo in | nemirno | je ječal vtem, z roko pa si je tiščal prsi, | A |
mraku domov. Prihitel mi je v sobo ter hodil | nemirno | po njej.Potem pa ga je zavest revnega življenja | A |
glasneje, ali na očeta so vidno vplivale, ker se je | nemirno | drgnil z roko po sivih laseh.Nejevoljno jo je | A |
prava beseda mu ni prišla na jezik. Vstal je in | nemirno | zakoračil po sobi. »In tebi, vidiš, in tvojim | A |
je celjski grof, ki si je lastil prvo besedo, | nemirno | mencal in preudarjal, ali nemara ne bi kazalo | A |
gosposkinega dovoljenja.« Pater opat se je | nemirno | presedal in pobešal oči. »In vendar | A |
zamerljivo je kar molčala, samo Matevžek je | nemirno | mencal, kakor da bi rad kmetu še katero zabrodil | A |
stiški prior Ignacij Fabiani. Kumerdej se je | nemirno | presedal, zdaj pa zdaj skočil v stransko sobo | A |
* * * Ponoči ne morejo spati. Med | nemirno | dremavico se obračajo in hripavo kašljajo v | A |
ne bi preslišal, po čemer je tako hrepenelo | nemirno | srce. Prijetna solnčna toplina jih je zazibala | A |
kakor bi hotel odganjati težave, ki mu legajo v | nemirno | srce. »Za vse sem sam: Ona bolna, Marička premlada | A |
zabrlela, in Jože je z dolgim pogledom potipal | nemirno | Mano in je šel počasi ven.Kmalu za njim se je | A |
v radostnih zahvalnicah. Tičji samčki so se | nemirno | nosili po brstečih vejah, drhteče samičke so | A |
lovil s šepetom zelenih bukev. Konj je hrzal in | nemirno | bil in kopal črno zemljo. ‒ Francka se je svojemu | A |
šumečih vodnih penah. Gledal je trebušasto ladjo, | nemirno | se trgajočo z debelih verig, ki so jo priklepale | A |
obsedeli na prisojni klopici. Mimo njiju so | nemirno | vrveli glasni izletniki, ki niso vedeli, kam | A |
statvami, treščil je v kuhinjo. »Kaj delaš?« jo je | nemirno | vprašal. »Za južino pripravljam,« je odvrnila | A |
Spala je ali dremala. Lice ji je žarelo, težko, | nemirno | je dihala.Tiho se je umaknil, skrb in žalost | A |
se je dvigal, v gošči so peli ptiči, kos je | nemirno | vpil: »Kje si bil, kaj si sadil?« Pod Gradiščem | A |
stran 43 . / Bolnik, star, slaboten mož, je | nemirno | tipal po odeji, ječal in gledal v vrata. »O | A |
menih ustrašil in rahlo odpahnil dečka, ki je | nemirno | stopical, »pazi vendar, da ne pohodiš mravljinčkov | A |
hudega ne stori svojemu bližnjemu.« Opat ga je | nemirno | poslušal in zmajeval z glavo.Potlej ga je skušal | A |
čakali štirje suličarji z osedlanimi konji, ki so | nemirno | kopali podse in se z glavo, nogami in repom | A |
svoje misli izreči do konca. Neokretni se je | nemirno | presedel.Zaprlo mu je besedo. | A |
zatrepetale ustnice in dolgi, beli brki so se | nemirno | potresali.Pa je starec stisnil zobe, premagal | A |
starejših so se pomračili. Nenadoma se je pa Jelen | nemirno | prestopil, odprl oči in se plašno ozrl v zelenečo | A |
rasti. Kri po žilah mladcev in mladenk se je | nemirno | razcvela.Zvečer jih kar nič ni mikalo, da bi | A |
kakor ga že dolgo let ni več nobena spomlad. | Nemirno | je hodil naokrog po mostišču, zahajal rad na | A |
da je utrujen in žejen. Pogledoval je vselej | nemirno | vrata, kadar so se odpirala, toda tako, da obraza | A |
bila spremenila! »Nič, nič!« deje naglo in | nemirno | Poljak, »odkar je šel, nisem čul besedice več | A |
« In kakor bi hotel srce utišiti, ki mu je | nemirno | tolklo v nedrju, prekrižal je na prsih in pod | A |
vojake dá, ali pa ker mu je mrzelo gospodovo | nemirno | in temno oko. 11. TUJI RAZBOJNIKI Pet let je | A |
spoznala je ‒ in oči so ji jele strastno sijati in | nemirno | se je stegovala čez okno ‒: to je Vilibald sam | A |
Vse kakor ga je učil oča. Ugnali so | nemirno | živad, da je stala tesno z volno ob volni na | A |
ogledoval Zavrh. Volkun poleg njega. Naenkrat je pes | nemirno | poskočil, pogledal v zrak.Takrat pa je tudi | A |
daljavi dva srborita tropa, v katerih se je živad | nemirno, | togotno in zavistno zaletavala druga v drugo | A |
Živina, ki je vohala bližino volkov, se je | nemirno | prestopala v stajah, v tamorih in hlevih.Krave | A |
pasel čez Može proti Suhemu rušju. Jarci so se | nemirno | ozirali naokrog.Čedalje bolj pogosto so se oglašali | A |
vihrajočimi grivami so drevili konji na ravnico, | nemirno | begali naokrog, pohrzavali in cvilili in bili | A |
človek v slami, s komolcema glavo podpiral in | nemirno | se metal sem ter tja.Vselej je glavo vzdignil | A |
poleno. Bledo lice, stisnjene ustnice in ognjeno, | nemirno | oko, celo tresoče se telo je jasno govorilo | A |
bližnjo tombolo, nekaj jih je zevalo, kaplan pa je | nemirno | drsal z nogo po umazanih tleh. »To je pa odveč | A |
preko bledega, polnega lica. Le oko je bilo | nemirno. | »Baron Jablonski je obljubil, da pride nocoj | A |
svesti, da Meden ni zmožen odgovoriti. Kaplan je | nemirno | gledal, a ugovarjati ni mogel. Koren pa je interpeli | A |
srečali za trenutek s pogledi in doktor je rinil | nemirno | po stolu sem ter tja.Megla, ki je bil kmalu | A |
videli v čitalnici?« Guvernanta se je ozrla | nemirno | vanj; porogljivi, pikri naglas v njegovih besedah | A |
ter upre svoje modre oči v mladega moža, ki je | nemirno | premetaval liste po albumu: »Ali tudi vi sovražite | A |
spočetka skoro hladnokrvno, akoravno mu je srce | nemirno | bilo ter mu kri kipela v glavo. »Spoznala me | A |
Kje je kruh, kje pečenka?« nadaljuje oni in | nemirno | maha z veliko gorjačo po zraku. Bil je, da ga | A |
deželi . / . / stran 32 . / je tudi več nego | nemirno | vozarjenje po svetu.«‒ Obrnil se je pri teh | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |