nekod (101-200)

prsti prižge. V svitu njene svetlobe privleče od	nekod	nahrbtnik, kamor v naglici zbaše perilo, obleke	A
pašnikom, odkoder jih je opazoval Lovrek. Od	nekod	se je primuzal stari Hojan, se nekaj časa obotavljal	A
oči, ki so se nemo upirale vanj in jih je od	nekod	poznal, pa se ni mogel spomniti ...	A
Bum, bum! Od	nekod	z vrha je pribrenčal kos železa, se čisto blizu	A
sliši ničesar, ne sliši ... Nato, kakor da je od	nekod	zapihal veter, zafrfotajo bele halje, zaplapolajo	A
zaklenjena hišna vrata. Med krikom in vikom so od	nekod	privlekli dvoje lestev, pristavili jih k zidu	A
krčili, stiskali so harmoniko -- zajokalo je od	nekod.	Kjer je bilo prej sonce, se je raztegal dolg	A
bilo v moji duši, kakor osvobojena je bila, od	nekod	z višine je gledala na to mračno izbo, na tenke	A
Od daleč, iz hladne, brezmesečne noči, tam od	nekod	s polja se je oglasilo trdo, presekano bevskanje	A
krví, kakor zgrizene; oči so gledale mirno, od	nekod	iz daljave, trepalnice so bile zakrvavele in	A
Francki!“ je zaklical otrok v tej grozi. Od	nekod	iz globočin se je vzdignil obraz, tako ubog	A
do gležnjev blatnih, spačen pritlikavec, od	nekod	s ceste pritepen.Gledal je v to strašno luč	A
kakor da bi bilo zaklicalo z lepim glasom od	nekod,	iz davnodavne preteklosti. Pobožal je	A
je poslušala in se smejala v srcu. Od daleč	nekod	s prihajali ti glasovi, ali bili so čisto jasni	A
glas; zdelo se mi je samemu, da je prišel od	nekod	drugod.Stopil sem hitro za gardino.	A
pije in takoj je vse dobro; zasveti se mu od	nekod	življenje, ki ga nikoli ni bilo in ga nikoli	A
in ti je žalilo nedolžne oči, kakor da bi od	nekod	leteli umazani pljunki v samo nebeško sonce	A
En glas, en blisk. Od	nekod,	nič ne vem odkod, se je oglasila mehka arija	A
...“ V kuhinji so zaklenketale ponve, od	nekod	je zacvilil tenek otroški glas. ”To večno	A
visoki kamni, ožgani od sonca. Oglasilo se je od	nekod	zaspano čiričanje murnovo, a utihnilo je še	A
kakor Mihova - prišel je čevljar, dobil je od	nekod	delavcev in je odprl prodajalnico. Domači čevljar	A
skrivnostnih besedah; zdelo se mu je, da prihajajo od	nekod	poludušeni glasovi prelepe neznane pesmi.	A
koča s slamnato streho in preperelimi durmi. Od	nekod	se je oglasil lovski rog in jata vran se je	A
Tone in je stopil počasi. Tedaj je skočilo od	nekod,	od hleva ali od kolnice, nekaj črnega ter se	A
so bile čedalje žalostnejše. Zaslišal je od	nekod	zategnjene, otožne glasove.Na enem tistih nizkih	A
za vrtovi sončno cesto in prazniške ljudi; od	nekod	se je glasila vesela pesem. ”Katera nedelja	A
svojega bližnjega in se ne zmenijo zanjo. Od tam	nekod,	iz gruče obvezanih ranjencev, se je oglasila	A
in težka. Zazdelo se mu je, da ga kličejo od	nekod	tihi glasovi. Klicali so ga iz sence, izpod	A
zdel preglobok, neznan, kakor bi prihajal od	nekod	iz daljave. Začutil je hipoma neko čudno vznemirjeno	A
Pavletu se je celo zazdelo, da je slišal od	nekod	domačo besedo. ”V lepe kraje si me vodil	A
tukaj tistih starcev?“ Koraki so se oglasili od	nekod,	ali odzgoraj ali odzdolaj, nekdo je govoril	A
oltarja v otroško žejne oči. Tedaj je sinil od	nekod	sončni odsev čez njegovo resno, sveto obličje	A
legla spat. Zamolklo, trudno je slišala biti	nekod	v mestu cerkveno uro dvanajstkrat.Tedaj jo je	A
soproga, suha Jurijeva botra, je gostolela od	nekod:	»Oh pikolit, nikoli ga še nisem, nikoli	A
po krompir. Tresoč se in tih je prilezel od	nekod	taščin brat Luka in zlezel za ognjišče ter voščil	A
Komaj je bila odšla Katra, je prilezel od	nekod	Luka in se spravil na gorko peč.Legel je, da	A
prag. Zdelo se mu je, da čuje znan glas od	nekod.	»Juri, z Bogom!«	A
žarel snop rdečih žarkov, odbijajočih se od	nekod,	je slonel nekdo s povešeno glavo, oblito od	A
bilo dodobra mračno. En žarek se je vendar od	nekod	vkradel v sobo, obvisel za nekaj hipov na malih	A
Samo ona, samo ona mora umreti še danes! Od	nekod,	od vasi gori menda, je bilo čuti glas zvonov	A
Tako pripravnega pastirja še nisem imel. Je	nekod	iz slabe hiše, pa vrl dečko!Pa glej ga no, saj	A
nobene.« Zamolkel glas zvona je odjeknil od	nekod.	Luka je snel klobuk.	A
oknu in nazaj, čisto po glasu ure, ki je nihal	nekod	v bližini: ne prestane, ne prestane.	A
je bil šel. Pa je nanesel slučaj Tomaža od	nekod.	Hudo zanikaren je bil postal hlapec.	A
zunaj je zamolklo grmelo, in Anica je slišala od	nekod	glasno padanje rosnih kapelj.Stopila je k oknu	A
Matere božje na Ilovici pod Kozlovim robom. Od	nekod	se je oglasila čudno neznana pesem; prebudila	A
krohot. Burna, strašna pesem je vzrasla od	nekod	v ta smeh; prasketajoč grom je bruhnil.Vikar	A
Čudna zoprna muha se je posejala po cestah	nekod	od Gorice ali Kobarida.Kjer je pičila, je zateklo	A
je zleknil sam vase, glas živinskih zvoncev	nekod	z Mrzlega vrha, dimečo se kopo na ravnici nad	A
Joannes, plebanus Tulmini?« je vprašal nenadoma od	nekod	glas, ki je bil vikarju znan.Iskal je v veži	A
sove uharice, ki so jo dnevne ptice splašile	nekod	znad Dobrav pod Ljubinjem pa jo podile nad Prapetnim	A
je v neznansko čudno spoznanje, da prihaja od	nekod	strašna nesreča, ki ni punt, marveč nekaj hujšega	A
opazil Petra Dušo. Prišel je bil pravkar od	nekod;	ves potan je bil, bled, upadel, zamazan, a živahen	A
zaničljivo Bandel. Karnel se ni zmenil. Potegnil je	nekod	izpod mize usnjen mehur in ga vrgel na mizo	A
so zapeljali za oder. Tedaj je zazvonilo od	nekod,	ostro, mrliško.Iz ulice po Raštelu se je prikazal	A
spored poslušali kar z detektorjem. Brata sta od	nekod	prinesla dolgo žico in jo obesila med hišo in	A
mi angel. Tedaj se je po bleščeči vršini od	nekod	hipoma pokazala sklonjena podobica drobnega	A
so bile izvečine mlade in čvrste, in samo po	nekod	je stala v vrsti devica, ki je že mnogokrat	A
»Ali jo še nosijo?« »Po	nekod	vsekakor še dobiva staro devico, ki je prepadla	A
pozabljeno, vse je pozabljeno.« Luca pa je od	nekod	iz obleke potegnila molek ter premikala med	A
»Poslušaj! Naenkrat se odtrga od	nekod	tisti policaj, ki straži po Dunajski cesti in	A
prekupec, neki Jakob Lukman, ki se je bil od	nekod	z Dolenjskega pred leti naselil v mesto.Imel	A
»Sedaj pa sediva!« Od	nekod	je privlekel dva stola ter ju potisnil k mizi	A
navadno vlada po aristokratskih dvorcih. Od	nekod	je pridrl črn pes in skakal okrog grofa, a ni	A
grozovitega. V tistem trenutku se je prikradel od	nekod	sončni žarek ‒ Bog sodnik ga je poslal, da bi	A
pripravnejša. Štirje moški so privlekli od	nekod	težak hlod in butali z njim ob vrata, da bi	A
če že hočejo!« Spodaj je potem privlekel od	nekod	umazano staro pratiko. Od lista do lista mi	A
mladeniče klicali na grad. »Tako je le res, da je	nekod	vohunil.« Ljubin je spet molče prikimal in vzdihnil	A
mogel Jezerne ničesar. Gotovo ga Tršati Tur od	nekod	opazuje.Kar mirno je moral iti naprej.	A
puščico ustrelil krokarja, ki je bil priletel od	nekod	iz temnih gozdov in je krožil nad odvrženim	A
Ponirki so pogledali iz vode. Od	nekod	je pa priletela velika jata rožnobarvnih težkih	A
oglasili zgodnji spomladanski drobni pevci. Od	nekod	je priletela jata belih galebov in se spustila	A
obešenih namesto uhanov par zrelih češenj. Od	nekod	je pritekel košatorep lisjak.Pognal se je proti	A
nas dolgo nazaj ne bo.« Sova je priletela od	nekod,	obkrožila Ostrorogov drevak in tiho spet odprhutala	A
Za jezerce v Dolgi dolini so se pritepli od	nekod.	« »In nekaj težkih merjascev je vmes.«	A
njimi pa ‒ Kalina ni utegnila več gledati. Od	nekod	je bila švistnila puščica.Eden izmed prašičev	A
ni zamajala. Le droben ptič je priletel od	nekod	v leskovje nočevat. Že je Zvedava hotela začeti	A
Veverica je brskala po šumečem listju. Od	nekod	je priletelo par krokarjev.Kakor bi črni ptiči	A
»Od kod? Tam s Štajerskega od	nekod.	Ne vem več, kako se pravi.	A
beli kloštrski halji. Oče Bernard je bil od	nekod	s tujega prišel v stiški samostan.Ko so ga ljudje	A
večerna sapa kmalu zdrami opata. Cigan mu od	nekod	prinese vode in jesti.Črna noč spet nastopi	A
ni kaj zadelo.« Majhen ptiček je priletel od	nekod,	sedel na skalo, se živahno oziral naokrog, pa	A
ko so bili komaj skozi vrata. »Tam iz Nemcev	nekod!	« reče Hrast malomarno.»Fino dekle je to!« meni	A
Advokat se je nasmehnil. »Menda imam	nekod	kaj takega.Ali takoj potrebuješ?«	A
baron Milde, nemški baron, Prus ‒ tam od Rene	nekod	je doma ‒ pa huj! ‒ to vam je klerikalec ‒ čudno	A
/ . / stran 39 . / Prišla sta tudi od tam	nekod	‒ kdo ve, kdo ve ‒ tam od Rene, in ostaneta	A
Rudnik morda!« premišljeval je sodnik. »Saj tu	nekod	mora biti ‒ drugod sva z Janezom že vse oblazila	A
še govorila, da bi udušila grozo, ki jo je od	nekod	slutila.Spremil jo je do vrat in gledal za njo	A
Popoldne se je jelo za Blegašem čudno motati. Od	nekod	se je utrgal oblaček in se razraščal, od Ratitovca	A
selih, Pod gradom, na Ljubnem in v Cerovcu. Od	nekod	bi se moral že vendar kak zvon čuti.Kaj ko bi	A
iz prepada. In čuj ‒ tedaj se je oglasil od	nekod	čuden glas, podoben petelinjemu kikirikanju	A
Mrtva tišina je ležala po vsem gorovju. Le od	nekod	je prihajalo votlo šumenje, šumenje gorskega	A
da je slišala čuden glas, ki je prispel od	nekod	daleč na samotno senožet. Nehala je ihteti in	A
Pa se ni, le samotna sinica je priletela od	nekod.	Šinila je mimo nje in sedla ravno nad njo na	A
zganilo sredi gozda. Zazdelo se mu je, da čuje od	nekod	daleč glas, ki kliče njega in Tinko.Pa se je	A
se je širil daleč daleč v nedoglednost. Od	nekod	je prihajalo neko čudno, zamolklo šu menje in	A
Hipoma se mu je zazdelo, da so se oglasili od	nekod	obupno ječanje in tihi klici na pomoč.Kekec	A
Živa stvar se ni ganila široko okrog. Le od	nekod	je prihajalo votlo šumenje gorskega potoka,	A
ki je stala na potu. Priplazila se je bila od	nekod	iz goščave; s svojimi iskrečimi očmi je gledala	A
je že čul votlo bobnenje, ki je prihajalo od	nekod	daleč, in slutil je, da bo to Nadiža, ki drvi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani