nova beseda iz Slovenije
zlobnourni kazalec ure in bi ga rad ustavil z | nejevoljno | roko?... Župnik se je napotil po beli, peščeni | A |
Tako pa pride potepuh, nevernik morda -“ | Nejevoljno | je stresel z glavo in na dvorišču je celo pljunil | A |
je rekel, da je papež ...“ Babica je zmajala | nejevoljno | z glavo. ”Zdaj pa išči botra! | A |
Franc?« Izpustil je njeno roko, zamahnil je | nejevoljno | in se je vrnil k oknu. »Tisto neumno | A |
vam naravnost, da me je strah.“ Zlodej se je | nejevoljno | namrgodil in je pljunil na tla. ”Kako ti | A |
Vsaka reč ima svoj konec!“ je godrnjal voznik | nejevoljno | ter legel na voz.”Skozi kožuh mi je že prišlo | A |
in gospod nadzornik, da jo gledata osuplo in | nejevoljno. | »Prvikrat se je zgodilo, oprostite,« je zajecljala | A |
je gospodična Mercedes dvignila svoj obraz. | Nejevoljno | se ji je razvleklo lice, ko je videla prednico | A |
vrstnica. Takrat pa je zaklicala mati Rafaela | nejevoljno, | naravnost: »Saj ti ni šest let in pamet imaš | A |
ni mogla mati prefekta, da bi ne zamrmrala | nejevoljno | za njo: »Sitna si in ošabna.Pa saj vse vemo | A |
mahek za mahkom.« Kontesi Mercedes je leglo | nejevoljno | ob ustnice.Očividno ji je presedalo to besedno | A |
samo po opisih iz knjig. Duhovni je stresel | nejevoljno | z glavo.Iz njegove krvi, iz vzdušja maličev | A |
duhovni in premeril žensko od glave do bosih nog. | Nejevoljno | je nato pripomnil: »Zakaj se ne obuješ?Ali smo | A |
senca trudnosti in otroško začudene plahosti. | Nejevoljno | je rekel: »Ne golči, no, venomer o smrti, ki | A |
Modrejčan Štampa, preden je umrl nenadoma, nekam | nejevoljno | začudeno in nemirno: ubogi in bogati, srečni | A |
telesne koristi.« Vikar je odvrnil mirno, skoraj | nejevoljno: | »Mar so mi lanckneht, Čedajci in Volčan.« »Kakor | A |
prebujeno nad licem Mučenikovim na križu, a se je | nejevoljno | s silo odtrgal od Svetega in je mrmral: »Do | A |
najbolj nečedna!« Vikar je oživel in dejal | nejevoljno: | »To so čenče.Če je bil hudič, bi jaz vedel, | A |
fant po naši dolini!« je mrmral ključar Bogataj | nejevoljno. | Trdo je dejal župnik: »Ne obgodrnjavaj ga! | A |
glavarska roka težja od božje.« Župan je nekaj | nejevoljno | zamrmral in pljunil.Kadarkoli je pljunil, ni | A |
se je okrenila deklica in ga pogledala trdo, | nejevoljno, | skoraj sovražno. »Pojdi že!« je rekla. | A |
prekinil uradnik, ki je potrkal in vstopil. Nekako | nejevoljno | mu je stopil grof naproti, kakor človek, ki | A |
Župan je vstal. | Nejevoljno | se je ogledoval in oziral, kakor da se je pravkar | A |
In potem posvatujemo, Lucija, posvatujemo.« | Nejevoljno | si je moral otreti solze ... Diabolo suadente | A |
knežanskega župnika. Grof Ivan Ignacij je zamahnil | nejevoljno | z roko: »Naj čaka!Sprejel ga pa ne bom.« | A |
hladni župan, ki je dosihmal kvečjemu včasih | nejevoljno | pljunil: »Take šleve, taki otročaji!« »Ne kolni | A |
quattuor angulos terrae...« »Bodilj!« zahrope nato | nejevoljno | in veli: »Vrč vina. | A |
Trudno ugiblje in razbira duhovni pa obrne nato | nejevoljno | list in bere: »Sic loquatitas honimum | A |
ustih,« spregovori nató podsmehljivo, obrne | nejevoljno | znova list in potisne knjigo zopet pred otroka | A |
»Čenda.« »Jej pa molči!« vzklikne | nejevoljno | duhovni in hiti odrejati in pripravljati, česar | A |
malali.« . / . / stran 12 . / »Molči!« je velel | nejevoljno | starec, umolknil in kimal z glavo.Potem pa je | A |
Dejal bi, da je res tisti, ki je v Soči ležal.« | Nejevoljno | se je ozrl Kragulj na Petra, rekel pa ni nič | A |
stran 46 . / »Zakaj se neki kmisa?« je menila | nejevoljno | stara. »Ali ne vidi, da mu hudo dela? | A |
Žena je vzdihnila. »No kaj?« je vprašal | nejevoljno | Anže. »Otrok se mi smili,« je dejala žena. | A |
Jernej Viduč je bil že vstal. Pogledal je sina | nejevoljno, | rekel pa ni nič.Smilil se mu je fant. | A |
praviti. »Pijani gobec,« ga je sunil Golja | nejevoljno, | »ali sem ti zato denar naštel, da bi mi rad | A |
roko po novcih v posodi. . / . / stran 94 . / | Nejevoljno | je pripovedoval: »Dvakrat toliko smo že nabrali | A |
« »Orožje imajo,« je zamrmral | nejevoljno | grof. »S kruhom,« je bral sodnik, kakor da je | A |
pečjo. Ko je vstopil Skoračnikar, je Lapajne | nejevoljno | dvignil glavo, sitno zamežikal in vprašal jezno | A |
izbo s težkim, na kašelj dražečim vzduhom. | Nejevoljno | je zamrmral: »Žgeš pa tudi tak smrad, da se | A |
boš tako grdo govoril,« je odvrnil dobrohotno | nejevoljno | Lapajne, »kupčija je kupčija.« »Enkrat mi pa | A |
pogoltnil ne splaknil. »Kozariščan,« se je zadrl | nejevoljno | Mohor, »ali ne znaš iz Tolmina domov?Si že spet | A |
Ni govorila rada. Odgovarjala je | nejevoljno, | a dobro ji je delo govoriti visoka števila, | A |
Bersa mu je ime, gospod.« Uradnik je pogledal | nejevoljno | na Zoruta in dejal: »Govorite, kadar vas bom | A |
nekoliko otepal in ustavljal, potem se je vdajal | nejevoljno: | »Drugo pot, ko bom utegnil.« »Zdaj bo poldan | A |
bližji. »Pusti Tolmin!« je zamahnil nenadno in | nejevoljno | Locatelli z roko.In kar razljutil se je: »Ali | A |
se nagajivo suvali s komolci. Mohor je godel | nejevoljno: | »Le jezite me, pa še v cerkvi; saj je še Bog | A |
nisem poslušal.« Pogledal je Martina in dejal | nejevoljno: | »Ti si pa prečudno vesel.« »Sem,« je odvrnil | A |
po vasi, naj drže skupaj in se ne potepajo. | Nejevoljno | so mrmrali na tiste, ki so odšli s Pavšičem | A |
occiderunt.« Tu se je župnik razgrel in zamrmral | nejevoljno: | »Pa bi kmalu bili.Ko se gre širokoustit pred | A |
povedal o njih!« »Kolikokrat hočem,« je odvrnil | nejevoljno | Bizalj, »ti nosi na mizo in molči!« »V svoji | A |
starega dojenca. »Kako spi žena,« je mrmral | nejevoljno, | »da ne sliši?« Dojenčkov jok je prebudil v njem | A |
včeraj zvečer?« je ponavljal Smole. In skoraj | nejevoljno | je pristavil: »Pri Židanu, če hočeš vedeti! | A |
leta se ji še niso poznala. »Ernest,« vpraša | nejevoljno, | »kje sta dekleti?Vse jutro ju že iščem.« | A |
»Tu sèm bi rada prišla čez poletje!« | Nejevoljno | si je z ročico pogladila čelo.Na licu pa se | A |
se je nemirno drgnil z roko po sivih laseh. | Nejevoljno | jo je zavrnil: »Kak vrag te je gonil po svetu | A |
vam s praznim želodcem lazi po tem gorovju!l | Nejevoljno | odide iz sobice. Ko se je pripravilo nekaj jedila | A |
ali pa se ravsale s sorodniki. »Opice!« sem | nejevoljno | zmajal z glavo. »Zaradi povišanega zračnega | A |
in s hripavim glasom klical spečega Togoto. | Nejevoljno | je zazehal, na hitro ocenil situacijo, mi v | A |
je poskušala prekriti gola kolena, potem pa | nejevoljno | pihnila: »Si zdaj zadovoljen, mrcina?« »Kako | A |
muhe otepal, dokler se ne vrnem z gradu?« je | nejevoljno | rohnel. »No, bom pač jaz opravila to,« se je | A |
doma, sicer boš ti nocoj na Kumu!« se je Mala | nejevoljno | obrnila. Tudi Trlep se je počasi obrnil in nameril | A |
Nič po lepi poti nas ne vodiš, Budislav!« je | nejevoljno | revsknil po vodniku, ki mu je jahal ob strani | A |
povedal, po kaj je prišel. »In zakaj ti?« je | nejevoljno | vprašal, ker se je spomnil, da ga je včeraj | A |
močni in silni, pol pekla se ne bi bali, kako | nejevoljno | so renčali vanj, češ, kaj se je ugrelo v njem | A |
je dejal še enkrat in grdo pogledal Grbca. | Nejevoljno | se je potlej obrnil proč in zagledal čez polje | A |
se vrnem tudi jaz, glej!« ji je pater Konrad | nejevoljno | zapretil. »Nikar tako, sveti mož!« se je ustrašila | A |
doma dosti ujedala razuzdanega brata; zdaj je | nejevoljno | molčala in otožno premišljevala, kako bi zavrla | A |
»In prav danes mi pride ta rogovilež!« je | nejevoljno | stresnil z glavo in se spomnil sovraštva, ki | A |
Zmerom ti le ženitev blodi po glavi!« se je Trlep | nejevoljno | otresal. »Ne morem pomagati.« | A |
Kakšen pa si spet?« ga je Urh pogledal napol | nejevoljno, | napol dobrovoljno.»Glej, na pot sem te hotel | A |
Tačas sem najbolj svoj in pravi!« je skoraj | nejevoljno | popal.»A zdaj mi je bilo do tuje pesmi, z bistro | A |
varuh meje proti Ogrom. Zato je res težko in | nejevoljno | gledal, kako se čas trati in zamuja prava prilika | A |
»Bom, ko ga bom vedel za kaj.« Opat je že | nejevoljno | gledal, a Trlep ni pobešal oči, uporno, zadihano | A |
so naželi.« »Tudi kje drugje je tako,« mu je | nejevoljno | pretrgala besede. »Pa tisto Franco so | A |
Polona ni vešča, na miru mi jo pusti!« ga je Tone | nejevoljno | dregnil v rebra, da je možiček skoraj omahnil | A |
sline. »Nàk, to pa le pustite,« se je opat | nejevoljno | smehljal. »Vse to so mi kupili starši, ko sem | A |
odškrnil skorjico kruha; ni je več.« Komisar je | nejevoljno | odmahnil. »Tudi jaz sem se pregrešil | A |
tudi ona res v oblakih, da je še ni semkaj!« je | nejevoljno | trenil z mislimi in se obrnil.Lasata in bradata | A |
praznikih svatba!« je oče, vinski in neprespan, | nejevoljno | pribijal besedo za besedo.»Zaročena sta že iz | A |
zdravnik in je duhovnik.« Vešča se je namrdnila in | nejevoljno | odšla.Bala se je za ime in zaslužek. | A |
79 . / »Iz glave si jo izbij!« mu je brat | nejevoljno | povedal, ko se je vrnil ves srdit.»Nikoli je | A |
zdravite ženske.« »Grdobe!« je starček zdravnik | nejevoljno | mrmral. »Mazaško ti spridijo bolnika, potlej | A |
ne take ne take, le z roko je zamahnil in se | nejevoljno | namrdnil. XVI. | A |
/ . / stran 159 . / »Tebi nič mar!« ji je | nejevoljno | odgovoril, kakor se ji ni upal še nikoli. Debelo | A |
stran 227 . / »Kadar bo sam hotel?« je oni | nejevoljno | dvignil obrvi. »Mislim, da bi to moral storiti | A |
sproti več ne zmagujejo dajatev!« je levica | nejevoljno | godrnjala. »Na Dunaju jim malha menda nima dna | A |
Prva mreža je bila raztrgana in prazna. | Nejevoljno | jo je Jelen odpel in izvlekel iz vode.Spet bo | A |
Kam se je odpeljal Ostrorogi?« Kodrolaska je | nejevoljno | pogledala mladca: »Kaj te briga!« »Povej, če | A |
»Odgovori, če te vprašam!« Jelen je | nejevoljno | zavpil nad kujajočo se sestro. »Buuuum!« je | A |
Tokrat je pa Ostrorogi zategnil besedo in kaj | nejevoljno | pridejal: »Zato si se mudil skoraj ves dan na | A |
Tebi pa, Sulec ‒ nak!« Ostrorogi je | nejevoljno | zamahnil z glavo. »Od kdaj ti pa sinova beseda | A |
tvoja druga žena.« »Mrhm!« Lisjak je najprej | nejevoljno | prhnil.Potem je sklonil glavo tik na Kalinino | A |
naselili na ondotah planjavah.« Jelen se je | nejevoljno | zmrdnil: »Naj ostanejo, kjer so, in naj okušajo | A |
ga je vendar, da bi ga ta Urh zbadal, in malo | nejevoljno, | malo dobrodušno potisne tovarišu svoj kozarec | A |
oguljenih prtenih hlačah in golorok, ter nekako | nejevoljno | gleda Blaža. »Kaj? | A |
Boissac!« reče pisar. »Ne poznam ga!« omenja | nejevoljno | Groga. »In četo spremlja gospod Vernazz, tajnik | A |
odpravlja na sled onim hudodelnikom, rekla je malo | nejevoljno: | »Oh, Štefan, zakaj ravno zdaj to počenjaš | A |
stran, stemni se mu naenkrat obraz in skoro | nejevoljno | položi pismo na mizo. »Tega tudi ni bilo treba | A |
Kolovcu.« »Molči, molči in vozi!« zavrne oskrbnik | nejevoljno | voznikovo prijazno željo in dobri svet njegov | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |