Tabletka si je prestrašeno odpela pas, se boječe ozrla proti vratom lekarne, in ko se je prepričala, da res ni nikogar, si je odpela še zadrgo in krilo je padlo na tla.
Sramežljivo si je poskušala prekriti gola kolena, potem pa nejevoljno pihnila: »Si zdaj zadovoljen, mrcina?« »Kako ne bi bil, Tabletka, ko pa vidim, kakšna sočna bedra si skrivala pod tem dolgočasnim krilom, presneta reč!«