narobe (201-300)

zoper moje pisanje ni čisto nobene. Ampak še	narobe!	Čim dalje premišljujem stvar, bolj sem uverjen	A
pred razredno knjigo je jako zdrav! Pa bodo	narobe	profesorska mesta na šolah potem zasedli železničarji	A
prvega do zadnjega, pa jih lahko povem tudi	narobe,	od zadnjega do prvega.Vsem desetim bi rad ustrezal	A
in žejen kakor vrag. Pa se lahko reče tudi	narobe:	lačen kakor vrag in žejen kakor strela.Vrag	A
prepoveduje. Prepovedi in grožnje rade učinkujejo baš	narobe,	nego jim je bil namen.Ko premišljujem sveto	A
odvetnikovo pismo vzel v roke in ne dvomim, da je	narobe	i njemu nudila naslado okolnost, da je bilo	A
Miha. ‒ Nekoliko sem ga res imel, ker sem ves	narobe	danes.‒	A
bajto. »Hvala bogu, lepo si prezimila, nič ni	narobe,	« se je razveselil, ko se je ozrl po koči.Za	A
Jančarica morala čakati nanje s kosilom in ne	narobe.	Preden so sedli za mize, je najstarejši pogrebec	A
živeti ne umreti. Za kaj takemu se duša obrne	narobe.	« »Norec, kako narobe?« je iztegal in si ravnal	A
takemu se duša obrne narobe.« »Norec, kako	narobe?	« je iztegal in si ravnal roke Luka. »Narobe	A
narobe?« je iztegal in si ravnal roke Luka. »	Narobe;	to se pravi: glava pade v noge in noge stopijo	A
mu je kdaj kdo le namignil, je naredil vselej	narobe.	»Petnajst kron za seno,« je ponudil vojak.	A
treščil ob tla s tako silo, da se je prevrnil	narobe	in pomolil kolesa kvišku. »Primi!« je velel	A
jadikovale zvečer na koritu ženske. »Pri nas je vse	narobe.	« »Jaz sem imela deske, da bi popravila kozolec	A
Ženske naj nore za moškimi!	Narobe	svet!« »Narobe svet.	A
Narobe svet!« »	Narobe	svet.Dobro, ga pa obrni na lice!	A
je razsrdil Silvester in položil težki roki	narobe	na mizo, da je zapokalo, kakor bi udaril les	A
nemščine in sploh. »Iti moraš, drugače bo kaj	narobe,	« sem dodala. Oče se je brez besede obrnil	A
stroj in se sploh ni zavedal, da bi lahko kaj	narobe	delal, ko so ga zmotile razdražene kolegove	A
Nemec je za sekundo pomišljal. Kaj je vendar	narobe	s to žensko?Zdaj se mu zazdi blazno sumljiva	A
vame, kakor da je prepričan, da ga ne morem	narobe	razumeti, mi je takoj pregnalo ta sum.Kaj hoče	A
Ana me je vprašala: "Kaj se je zgodilo? Kaj je	narobe?	" "Se vam zdi, da je kaj narobe?"	A
Kaj je narobe?" "Se vam zdi, da je kaj	narobe?	" "Ne zdi se mi," je odločno povedala in mi	A
čas sem imela občutek, da sem kaj slabo ali	narobe	naredila; včasih se mi je celo zazdelo, da sem	A
kakršna si, in druge ljudi, kakršni so oni. Nič ni	narobe,	samo življenje ni pravljica, Veronika.Koliko	A
Miloš me ima rad, to vem.’ - Kaj pa je potem	narobe?	‘Vedno je kaj.	A
sama, sem res vedno obžalovala vse, kar sem	narobe	naredila?’ -Kam si spet zašla?	A
skoraj prepričana, da se v tem ni zmotila. Toda	narobe	pri njej je bilo to, da ni nikoli pogledala	A
samih neodložljivih zadev, ki bi mi presneto	narobe	hodile, če jih ne spravim v red!No, hvala bogu	A
samo dobro, a čeprav to v bistvu niti ni tako	narobe,	ima Veronika prav takšna merila tudi za vetrnjake	A
ton. Prvi hip ne bi bila mogla reči, kaj je	narobe,	toda nekaj je bilo narobe, in še hudo narobe	A
mogla reči, kaj je narobe, toda nekaj je bilo	narobe,	in še hudo narobe. Gledala jih je, ko so se	A
narobe, toda nekaj je bilo narobe, in še hudo	narobe.	Gledala jih je, ko so se bližali, in nagonsko	A
rekla Veronika brez strahu, da bi jo Savo lahko	narobe	razumel.Nekaj ji je reklo, da njene besede jemlje	A
jo je Savo, v zvezi z njim ne more biti nič	narobe.	On ni tako nor kot vi drugi sulci.«	A
zapoješ pesmico o tem.« »Kaj pa, če je spet kaj	narobe	z njo?« »A ...	A
»Mene pa skrbi. Da ni kaj	narobe?	« »Že vem!	A
računal, če si se zmotil?« »Samo seštel sem	narobe.	Mislil sem, da imam napisano petko, pa je bila	A
Kako je mogla reči kaj takega? Nekaj je	narobe.	Ne zaupa mu.	A
Tako je to. Toda ... je to tako hudo	narobe?	Je to narobe, če ga ona ljubi brez pridržka	A
Toda ... je to tako hudo narobe? Je to	narobe,	če ga ona ljubi brez pridržka?Če ga bo ljubila	A
odkimala Hana zamišljena in v skrbeh. ”Vse je	narobe	nocoj in nič bi se ne čudila, komaj da bi se	A
A kako je bil oblečen ... Suknjo je vrgel	narobe	čez ramo.Na glavi je imel cilinder, okrog in	A
mi ponudila tako mirno svojo roko v slovo.	Narobe	-- zelo težko mi je pri srcu in šele zdaj vidim	A
otrok iz kambrikovih plenic naravnost v žido.	Narobe	je; in če se reči ne zravnajo, nastopi strašna	A
spodar!« je rekla Sitarica. . / . / stran 8 . / »	Narobe	hiša, kjer sedi hlapec na zapečku in briše škornje	A
škornje ob gospodarjev hrbet!« je rekla tašča. »	Narobe	voz, ki ga vleče gospodar, hlapec pa drži vajeti	A
gospodar, hlapec pa drži vajeti!« je rekel svak. »	Narobe	kmetija, kjer orje gospodar, ko se hlapec v	A
na vse večne čase, zakaj drugače bi bil svet	narobe.	-Ali te ni sram, da ti moram take reči razlagati	A
pit, molit in vest izpraševat pa v cerkev, ne	narobe;	župnik ne bo točil, krčmar pa ne pridigal.“	A
tistih hrabrih bojevnikov se ni pripetilo zlega!	Narobe:	literaren boj je zanimiva in koristna stvar	A
zanimive zgodbe, niti opisati zanimivega človeka.	Narobe,	stvar je tako vsakdanja, kakor le mogoče in	A
pred teboj in tudi treba ni, da bi se te bal ...	narobe	rajši, narobe!“ Govoril je hitro; sédel mi	A
tudi treba ni, da bi se te bal ... narobe rajši,	narobe!	“ Govoril je hitro; sédel mi ni naravnost	A
Tudi z duševno lepoto ne nadleguje človeka;	narobe;	dvoje lastnosti je jasno in prepričevalno izraženih	A
Kar je bilo nekoč veliko, je zdaj majhno in	narobe.	Misli so drugačne, jezik je drugačen; kakor	A
Poljancem, ni prav nič zanimivo in pomembno;	narobe,	tako vsakdanje je, da me je skoro sram pripovedovati	A
finejše zarezane; da bi bila v očeh senca poezije...	Narobe!	... Poklical je nekega jutra Eskulapa zdravnika	A
ali bi bila to moja, ali bila njena škoda?	Narobe.	Obsujem jo z vsemi imenitnostmi tega svetá in	A
zardel, nalašč pred njo. ”Nisem žalosten ...	narobe!	“ Ob besedi ”narobe“, ki se je bila samovoljno	A
”Nisem žalosten ... narobe!“ Ob besedi ”	narobe“	, ki se je bila samovoljno spustila z jezika	A
kratkočasna kupčija. Ni veliko truda zraven;	narobe	... Stvar je namreč taka, da zastonj ne maram	A
napis krajši nego poglavje, ti pa si napravila	narobe!	“ Marta ni več sedla; uprla je roke ob mizo	A
bal tega dneva, zmerom sem vedel, da pojde vse	narobe!	Še na kmečki svatbi je več poezije in radosti	A
bledlo se mu ni!“ je rekel mlad profesor. ”Prav	narobe:	po mojih mislih je ravnal pametno in moško.	A
duš. Kdor pravi, da čuti le tako in ne tudi	narobe,	da misli le tako in ne tudi drugače, da ljubi	A
... Obrni naju	narobe,	sebe in mene - in kaj se bo zgodilo? Za klaftro	A
pisano dopetačo. Pograbil je sliko, držal jo je	narobe	daleč od sebe ter se je vstopil široko na prag	A
imenujejo in zapuščen bo križ na njegovem grobu.	Narobe	se je zgodilo nekemu drugemu, ki je bil v svoji	A
zanimive zgodbe, niti opisati zanimivega človeka.	Narobe,	stvar je tako vsakdanja, kakor le mogoče in	A
mu je usojeno - ptica v zraku, riba v vodi;	narobe	ne more biti.Samo z vdanostjo in ponižnostjo	A
očital tisto zakasnelo taboritsko mladost!	Narobe,	pomiluj ga rajši, zakaj nikoli ne bo občutil	A
njegovem mestu prav tako, kakor živi on, - in	narobe.	Če bi on imel denarja, bi zapravljal denar in	A
Ali ni krivica, če mi slepec očita nezvestobo?	Narobe	- zvest sem bil!Tista lepota iz sanj je popolna	A
prisrčne in genljive gube, pa se mu ni posrečilo;	narobe:	spačil se je tako čudno, da je bil še devetkrat	A
za lenuhe. Ni ga dela, da bi se ga branil;	narobe,	še sam se pehá za njim.Z metlo in cunjo v roki	A
veseljak in malopridnež, drugi pa so trdili	narobe,	da je učen človek in poštenjak.Šrangar, ki je	A
vrví ležé tam na tleh. Ampak nihče se ne obesi;	narobe,	tam sedí kanalja, smeje se in se redí!“ Pil	A
O ponižnost! - Ti, fant, pa napravi	narobe!	Delaj, kakor krepak in ponosen človek, ponosen	A
Žena mi je rodila dvanajstero otrok. Čudno je,	narobe	je, da ne vidim njih nobenega.Res je, nekaj	A
mnogo, ali ni se jih prijela sentimentalnost.	Narobe:	njih besede so bile zmerom bolj rezke; zdelose	A
Ne bojte se življenja boja, gospod Slivar, -	narobe:	iščite ga!“ Slivar je vedel, da govori advokat	A
vesoljnost bi pokril z dlanjo. Moj gost ravna	narobe;	trenotek razmakne v večnost, pedenj mu je vesoljnost	A
Čemu so ljudje spomladi mlajši in veselejši?	Narobe	bi moralo biti; vsaj pri meni je narobe.Kadar	A
veselejši? Narobe bi moralo biti; vsaj pri meni je	narobe.	Kadar se prikaže teloh iz mokre prsti, vzklijó	A
svet, in sebi v prilog. Zgodilo pa se je baš	narobe:	svet, ki je čednost, si ga je bil ustvaril,	A
dišečemu kadilu, da bi lažje svobodno smrdeli.	Narobe	pa so županovi zmerjali sodnikove za brezverce	A
pišem, da sem žalostna, se ne povrne.“ ”Je že	narobe.	Piši mu, da si vesela, pa se ti koj obesi.	A
Včasih je tako, kakor ste rekli, včasih pa je	narobe.	Jaz, na priliko, sem do tega večera, kaj bi rekel	A
Izkazalo pa se je vselej, da sodi moje srce natanko	narobe,	kakor posvetna šega in postava.Za lepo dejanje	A
okužen do duše dna. Zgodilo pa se ti je tudi	narobe;	s pestjó si trkal si na prsi, skesan in pokore	A
Pogledal me je z nedolžnim začudenjem. ”Prav	narobe	se mi zdi!Še nikoli poprej mi nista bili tako	A
Samo tisto malo operacije, sestra, tisto je še	narobe...	« Sestra Anakleta je povesila glavo in molčala	A
seve! In še, v kar jo človek prisili, napravi	narobe,	« se je usipalo Marjanici iz ust tako hitro in	A
zaletelo, je hipoma porabila to priložnost Neža. »	Narobe	seve.Kaj pa ti, kaj, ki devlješ česen v ješpren	A
nenadoma, da je zazeblo Anico do srca. »Saj to je	narobe!	O ti moj Bog, sedaj mi sešije obleko narobe in	A
narobe! O ti moj Bog, sedaj mi sešije obleko	narobe	in ne na lice.«Ženi je pri slednji besedi rastel	A
Kaj?« je pihala tašča. »Še lica ne loči od	narobe	in se usti, da je šivilja!Pa ne!	A
Sem daj! O, saj sem vedela, da bo kaj	narobe,	in res mi sešije narobe.« »Molčite!	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani