mi (601-700)

Jaz je nisem hotel, oblasti. Sami ste	mi	jo potisnili v roke.Zato me ne delajte živčnega	A
tacati medvedje tace in medvedarji so govorili:	Mi	smo medvedarji iz kraja daljnega, izza morja	A
być kto inny. (Takrat sem vstal in nenadoma	mi	je postalo jasno: kjerkoli stojiš, na katerikoli	A
doktor. Kakšno religijo, opij za ljudstvo,	mi	zdaj tu zganjaš.To ne more bit.	A
lahko govoril po poljsko. Poljska je Poljska,	mi	smo pa mi.Imam jaz nacionalno zavest in svojo	A
govoril po poljsko. Poljska je Poljska, mi smo pa	mi.	Imam jaz nacionalno zavest in svojo lastno duhovno	A
pritožujem. Komaj sem dobil pisalni stroj, pa	mi	ga že jemljete. VOLODJA (zakliče): Simon	A
VOLODJA: Kaj je rekel? Nekam znano se	mi	zdi. DOKTOR: Slovanski jeziki imajo kakšne	A
Vi . . . vaša noga . . . plesat nemogoče.	Mi	vam ... pisalni stroj... vi gor v vaša celica	A
dezavuira, degažira ... vi pa mečete karte? Najdite	mi	Rajka . . . drugače . . . tudi za vas so prisilni	A
besno pomoli predse. SAVEL PAVEL: Samo to	mi	je še ostalo.Samo to.	A
žulj?«, ampak me žuli »a škorenj«. Škorenj	mi	je napravil žulj.Tule sem zaspal kar s škornji	A
pa trdiš, da me škorenj ne žuli, ampak, da se	mi	je to sanjalo.Človeku ponudiš prst, on pa hoče	A
JOŽEF: Kar pritisni. Nič, kar je človeškega,	mi	ni tuje. FRANC: Ker drugače ga nikoli ne	A
sliši se, ampak to je drug sektor. JOŽEF: Se	mi	je zdelo. FRANC: Kaj se ti je spet zdelo	A
smilim, gospod. FRANC: Če natančno pomislim, se	mi	res nekoliko smiliš, tovariš Jožef.Hlad je spodaj	A
Kako dolgo pa nisi jedel? JOŽEF: Sendvičev	mi	je zmanjkalo že drugi dan. FRANC: Preveč	A
zaupal, se lahko zaupaš tudi ti meni. Povej	mi	naravnost in odkrito: ali res nisi nič jedel	A
JOŽEF tipa po žepih: Čekovno knjižico so	mi	pa ukradli. FRANC: Ti še videl nisi čekovne	A
JOŽEF: Slika nekoliko poplesuje ... roke se	mi	tresejo. FRANC: To je zato, ker piješ samo	A
Jožef umakne daljnogled. JOŽEF: Dosti	mi	je tega humanizma.Zadosti te filantropije.	A
FRANC: Nič »aja«. Povej	mi,	ali je kdaj v tvojem življenju sploh trenutek	A
FRANC: Zakaj pa potem ne prižge luči, zakaj	mi	žre živce? JOŽEF: Vsi smo nervozni, to je	A
To je intimno. Lahko	mi	rečeš Francl.To zveni mittelevropsko; gemütlich	A
To zveni mittelevropsko; gemütlich. Reci	mi,	prosim te, reci: Francl. JOŽEF: Francl.Tovariš	A
Ker neka distanca mora biti. JOŽEF: Lahko	mi	rečeš, če ti ni izpod distance ... Jozl.	A
FRANC: Noben Francl nisem. Ime	mi	je Franc. JOŽEF: Da, Franc.	A
Da prepoznaš poštenjaka? JOŽEF: Ni	mi	treba svetiti z lampo v oči, da se prebudim	A
Franc, saj sva že ves čas skupaj. FRANC: Povej	mi	nekaj, Jožef.To me res zanima: Ali imaš nizek	A
ti ni o meni. JOŽEF: Res je, nič hudega se	mi	ni sanjalo. FRANC: Še scat hodiš brez mene	A
JOŽEF: Je mogoče, Franc. Sanjalo se	mi	je o njem. FRANC: O Godotu?	A
gledal me je s svojimi plavimi očmi. Takoj	mi	je bilo jasno, da je to on.Šel sem za njim,	A
Da, redil je zajce. Pokazal	mi	je enega krasnega angora zajca.Bil je še majhen	A
Po hrbtu, kaj? JOŽEF: Zmeraj se	mi	dogajajo neke pomote.To je zato, ker sem imel	A
Prismodil se je. FELICITA: Menda	mi	ne boste rekli, da tukaj kuhate golaž. Voha	A
mademoiselle, je prav vseeno. FELICITA: Ime	mi	je Felicita.Za gospo Godotovo še slišala nisem	A
Le delajta, a malo tiše. Kajti, ko vi delate,	mi	premišljujemo.Odhaja, med vrati se zaustavi	A
Tišina. FRANC: Malo sva se zapletla, se	mi	zdi. JOŽEF: Malo pa sva si tudi izmišljala	A
Prav na robu. JOŽEF: Dajte	mi	roko.Zdaj ste prav na robu, Gloucester.	A
je, da je to njegova sodelavka. Moje izkušnje	mi	pravijo ... Jožef ga nepremično gleda ...	A
noge. FRANC: Res je, tovariš Jožef, da se	mi	je vid nekoliko poslabšal, odkar sem v tem prostoru	A
FRANC: Ni tako hudo. Edino kar je, je to, da	mi	zmeraj, kadar me kdo užali zaradi vida in se	A
zmeraj, kadar me kdo užali zaradi vida in se	mi	potem trmasto opravičuje, začne utripati žila	A
To je hudo. Zdaj	mi	utriplje.Potipaj.	A
Trenutek resnice ... in ... pravzaprav revma ... to	mi	daje misliti. FRANC: Revma mu daje misliti	A
FRANC: Vedel sem. Zavidaš	mi,	ker sem jaz videl rdečelasko, ti pa eno kosmato	A
si vstal z levo nogo, siten kot stara baba in	mi	začel filozofirati tam iz tvojih sanjskih bukev	A
tukaj garal, izgubljal zdravje in vid, zato da	mi	boš ti vse zadihuril in lepo španciral noter	A
Takšen je njegov bedni račun. Ko da bi se	mi	manjkalo nosačev!...Opozarjam pa, da bi bil	A
sem dober, na sejem našega odrešenika, kjer	mi	bo, upam, še kaj padlo zanj.Po pravici povedano	A
Takole sem ti popuščal nekaj časa, dokler	mi	nisi zrasel čez glavo.Si pozabil, kako bridko	A
kolenih. JOŽEF: Tovariš Franc, morda bi	mi	dovolil, da se vrnem nazaj v vežo.Tam je moj	A
Ne morem jesti skorje. Zadaj za dlesni se	mi	zatika. JOŽEF: Ja, tudi kruha ne znajo več	A
kruha ne znajo več peči. FRANC: Drobtine se	mi	nabirajo zadaj.To je težko očistiti.	A
odkrivat Ameriko. On bi imel še zdaj vse zobe,	mi	bi pa imeli mir. Premor.	A
Jaz hočem samo mir. Ker če ni miru, potem	mi	je ljubša vojna. Pace suspecta tutius bellum	A
FRANC gre z daljnogledom v roki proti njej:	Mi	bomo delali, tovarišica, tako glasno bomo delali	A
Tišina. FRANC: Jožef, povej	mi,	ali bo še kdaj tako, kot je bilo nekoč? JOŽEF	A
Premor. Zdaj pa pridi sem in	mi	pomagaj sezuti škorenj.Svet je resničen in škorenj	A
Premor. In tudi desnega	mi	ni treba obuti. Nepremično obsedita.	A
Kakšno veselo presenečenje! Sape	mi	zmanjkuje, tako sem hitel, da pozdravim draga	A
Kaj je v Ljubljani novega?	Mi	smo tukaj ločeni od vsega sveta.Kaj se hoče	A
Jaz zdaj ribarim., in nekaj čudovitega se	mi	je pred štirimi dnevi pripetilo, nekaj neverjetnega	A
ne? LEŠNIK Ne; ampak premislite, kaj se	mi	je zgodilo! Zver zagrabi za trnek in mi odnese	A
se mi je zgodilo! Zver zagrabi za trnek in	mi	odnese trnek, motvoz in šibo, vse orodje. ČUREN	A
svete kakih dveh, treh posojilnic ali bank. Če	mi	plača potem vsaka na leto vsaj osem tisoč kron	A
da bi se v resnici ponesrečil. Slednjič se	mi	zde take špekulacije celo nemoralne. MUREN	A
MUREN Ne, uradniško. LEŠNIK Aha, vi	mi	hočete preskrbeti dela. ČUREN Eno prošnjo	A
krajcarja več. LEŠNIK Potem se pa bojim, da	mi	bo podjetje spodletelo. ČUREN Gospod doktor	A
STOPAR Kakor vidite. Sape nimam več, pot	mi	teče z obraza, noge se mi šibe, in za deset	A
Sape nimam več, pot mi teče z obraza, noge se	mi	šibe, in za deset kil sem shujšal.Takih užitkov	A
megle, sončni vzhod vsak dan s svojega okna in	mi	ni treba nikamor lesti. KATARINA (zaupno	A
ti nimaš jezika, Lotova žena? KARLINA Oh,	mi	smo vsi srečni v tem krasnem kraju. MUREN	A
doktor, zlasti ker je bil on poprej tukaj in smo	mi	prišli za njim. MUREN Samoljubni in prevzetni	A
Prav. Vsem, ki	mi	izražajo ob tej bridkosti svoje občutje, izrekam	A
igravec; kako čem nastopiti? In koliko dela	mi	daje moj stan! EMILIJA Dolžan ni samo, kar	A
poceni bi bilo vino, kako dober kup bi jedli	mi	meso! STOPAR Dobra je ta.	A
je proti mojim načelom, in vsak moj tekmec se	mi	v srce smili.Vrnimo se h gospodu Kotniku!	A
prosite tudi vi? LEŠNIK Mislil sem, in lahko	mi	verjamete, da bi ne prosil zaman. Ampak umaknem	A
zakaj meni sta oba gospoda ljuba; pri srcu pa	mi	je predvsem sreča moje hčerke. LEŠNIK Pravo	A
dobrih, blagih del. LEŠNIK Ne to; ampak žal bi	mi	bilo, če bi bila moja žrtev zaman, če bi se	A
bilo, če bi bila moja žrtev zaman, če bi se	mi	ne posrečilo skleniti dvoje src, ki bijeta v	A
Lešnik. . / . / stran 30 . / LEŠNIK Bodite	mi	torej zaveznica, gospodična!Iste želje in isti	A
stran 31 . / KOTNIK Jaz naj mirujem, ko	mi	trgajo srce iz prsi, ko mi uničujejo edino srečo	A
Jaz naj mirujem, ko mi trgajo srce iz prsi, ko	mi	uničujejo edino srečo na zemlji, ko se koplje	A
pogledal! Nekaj časa je premišljeval, potem	mi	ga je stisnil v roke in stekel. KARLINA Bogve	A
KARLINA Oh, nič se ne boj zanj! Ta	mi	ostane zvest. Vsak dan poišče priliko, da mi	A
mi ostane zvest. Vsak dan poišče priliko, da	mi	poroča, kako je z njegovo službo.Ampak priznati	A
LEŠNIK Prosim, sedite! KOTNIK Srce	mi	ne da miru, gospod Lešnik, dokler mi ne odpustite	A
KOTNIK Srce mi ne da miru, gospod Lešnik, dokler	mi	ne odpustite žaljivih besed, s katerimi sem	A
katerimi sem se v razburjenju prenaglil. Vsi ste	mi	dobro storili, jaz pa sem vam nemilo vrnil.	A
storili, jaz pa sem vam nemilo vrnil. Odpustite	mi	in sprejmite, prosim, mojo iskreno zahvalo!	A
niso rešene, in kako moremo sploh ljudi umeti	mi,	ki sodimo druge po sebi, sebe pa skoraj nič	A
nič ne poznamo! EMILIJA Vaša nesebičnost	mi	je uganka.Ljubezen je vendar najsebičnejše čustvo	A
Prosim, kar po domače! LEŠNIK Gospod Stopar,	mi	govorimo o tisti službi pri posojilnici, zadeva	A
vprašal. Po dolgem preudarjanju sem spoznal, da	mi	za naklonjenost Stoparjeve rodbine ne sme biti	A
žrtev prevelika, in v tem spoznanju bi bil, kar	mi	lahko verjamete, deset takih prošenj v peč pometal	A
žrtev ne sme biti zaman. Upravičeno hvaležen bi	mi	moral biti gospod Stopar samo tedaj, če dobi	A
jaz cenim gospoda Stoparja tako visoko, da bi	mi	bilo skrajno neljubo, ako bi ga vi, gospod Čuren	A
Nas morate nekoliko opravičiti.	Mi	smo dela vajeni, in vedno ga je toliko, da ne	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani