mi (501-600)

bosta umrla zaradi tega, obljubim poskrbeti, če	mi	bolezen ne bo preprečila, da se bo javno razglasila	A
TRUBAR: Tu, Barbara. Vse so	mi	vzeli.Hišo v Ljubljani, mlin na Dolenjskem,	A
Ljubljani, mlin na Dolenjskem, knjižnico so	mi	zaplenili. Sede k Barbari na posteljo.	A
TRUBAR: Tebe ne. Tebe	mi	nikoli več ne vzamejo. BARBARA: (se dotakne	A
Nigdirdomu, sprejemam božjo voljo in delam, kar	mi	je naloženo. BARBARA: Vprašaj, kaj je s hišo	A
sedi za mizo. DRAGOLIČ: Tudi nekaj zob so	mi	izbili. DIETRICH: Das Fleisch ist zu hart	A
Turki nima kam djati, potem jo lahko nosimo tudi	mi,	ki smo se odločili, da mu vrnemo staro vero	A
koliko poguma je naklonjeno meni, a vem, da	mi	je Bog iz posebne milosti zaradi Jezusa Kristusa	A
spala tukaj. . / . / stran 76 . / JANEZ: Se	mi	zdi, da je to posebej vesela krčma.Ti bodo bedeli	A
Neža začne nenadoma peti. NEŽA: Stoji	mi,	stoji poljece, oj polje široko. JANEZ:	A
Ugleden kristjan, ki Slovencem Želi vse dobro,	mi	je pisal, da hoče prevladati prekleta needinost	A
skrivaj in mimo vseh oblasti. Kakšno ime ste	mi	dali - Jerney Skuryaniz.) PRVI ŠTUDENT	A
bili v Kopru, se niste posebej trudili, da bi	mi	pomagali s telesom, blagom in krvjo. VERGERIJ	A
VERGERIJ: Da - to je bilo nekoč. TRUBAR: Ali	mi	niste očitali, da me moje lastno ljudstvo ne	A
Oba naroda slovenskih in hrvaških dežel se	mi	namreč srčno smilita, ker prebivata na turški	A
Nepremično ga gleda. TRUBAR: Če se vrnem ...	mi	grozijo z ječo ... ali s skrivnim umorom ..	A
Reformirana, a enotna ... In tudi	mi,	duhovniki ... poglejva Erazma: Premeče	A
nima nobene teže več. VERGERIJ: Povejte	mi,	pré Primosio, zakaj se trudite s tem ljudstvom	A
prevzvišeni), vi ste več časa na dvoru, kot ...	mi	smo pa tukaj ... vse več ljudi imajo v cerkvah	A
Imajo ga ... to pelje v razkol. TEXTOR: Spet	mi	skačete v besedo ... in navsezadnje, od tam	A
pridigajte, berite, delujte med ljudmi ... ne pa da	mi	tukaj tožite, kako imata Trubar in Wiener polne	A
obhajilo. WIENER: Vztrajno se govori, da smo	mi	zastrupili tistega meniha, ki je umrl pred štirinajstimi	A
to govori? . / . / stran 31 . / WIENER: Hana	mi	je povedala. TRUBAR: Se pravi: babje čenče	A
bolj z zadrževano jezo. TEXTOR: V čast	mi	je, da lahko ... TURJAŠKI: Samo besedo	A
TRUBAR: Nate, ja ... Tam na Dolenjskem ... zdi se	mi,	da bom ves čas mislil nate. BARBARA: Jaz	A
nič? Pa ste imeli zmeraj ... toliko, da ste	mi	kar besedo včasih pregriznili ... ali pa je	A
Bologno k tajniku tridentinskega koncila, da	mi	sporoči jasno stališče glede sedmih členov,	A
. . Toda tajnik, gospod Angelo Massarelli,	mi	ni mogel dati odgovora, ker o teh stvareh koncil	A
ŠKOFIČ: A ...? Zdaj se	mi	zdi, da začenjam razumeti. TEXTOR: Tudi	A
mogel tega takoj povedati? CVEKELJ: Saj	mi	niste pustili do besede. TRUBAR: (nenadoma	A
stran 48 . / TRUBAR: (nenadoma vzkipi) Nehaj	mi	že ugovarjati.Zbudi hlapca.	A
Zbudi hlapca. Naj	mi	osedla konja. Cvekelj hoče oditi.	A
VOLODJA: O, mater! . . . Tega	mi	pa še noben ni rekel.Kaj si ta postopi?	A
SIMON: Jaz sem zgodovinar. Simon . . .	mi	je ime. VOLODJA: Čast mi je.	A
Simon . . . mi je ime. VOLODJA: Čast	mi	je. SIMON: Delam na inštitutu za . . .	A
Saj sem vedel. Če	mi	je kaj zoprno, je to arhiv.Jaz ljubim delo z	A
Sedemnajsti peti. Raziskava o Drohojowskem	mi	dobro napreduje.Morda bi bilo dobro pregledati	A
pravo življenje - biti vstajnik.« Tako, zdaj	mi	pa ti povej, je to zgodovinar ali je pubertetnik	A
razglednico): Piše kolegu na inštitut: »Raziskava	mi	dobro napreduje.Neverjetne stvari.	A
je devetnajsto stoletje. STAREJŠI: Dobro, a	mi	nimamo v devetnajstem stoletju nobenega norca	A
te gobice, težke v božjo mater. Ti verzi so	mi	všeč.Tako človeški so.	A
rešuje drugače. STAREJŠI: Potem pa reši in	mi	ne predavaj več.Menda ja vem, kako tu zdravimo	A
mlajšemu): Pravi, da je tak zakon. MLAJŠI: Ja, se	mi	zdi, da bo treba zaradi doktorja zakon spremenit	A
Kapetan se naglo šminka. REFERENTKA: Vrni	mi	šminko, vrni mi šminko. VOLODJA: Vrni šminko	A
šminka. REFERENTKA: Vrni mi šminko, vrni	mi	šminko. VOLODJA: Vrni šminko, Kapetan.	A
SIMON: Ni kaj prida. To so	mi	dali. SAVEL PAVEL: Moraš potrpet.	A
za hec, a veš. Torej, nisem diplomirala, se	mi	je prej utrgalo.Včasih se mi utrga film.	A
diplomirala, se mi je prej utrgalo. Včasih se	mi	utrga film. SIMON: Vsakemu se.	A
LJUBICA (prečrta, zmečka papir): Ne gre	mi	danes.Jutri te narišem.	A
svobodo, za avtentično življenje, potem	mi	to sporočite, prosim. SIMON (mirno): Dobro	A
da bomo dobili klavir. Emerik bo spet igral,	mi	bomo pa plesali.Da, priredili bomo ples.	A
KLARA: Simon, dragi. Veš, da	mi	ni vseeno.Ampak to, kar si počel zadnje mesece	A
za to v svojem karakterju . . . STAREJŠI: Bi	mi	nehal spet predavat?Mi imamo dnevnik in razglednico	A
STAREJŠI: Bi mi nehal spet predavat?	Mi	imamo dnevnik in razglednico.Dokaze.	A
Počasi se mu kuha. Zdi se	mi,	da bo kar naenkrat usekalo ven. STAREJŠI	A
gospod doktor . . . če že mora biti, dajte	mi	tisti prekleti elektrošok in me spustite domov	A
DOKTOR: Žal ne. Dobil me je oče in	mi	primazal klofuto.Rekel je, da je mačka zdrava	A
psihiatrijo. SIMON: Priznam, čisto normalno se	mi	vse to ne zdi. DOKTOR: Čakajte malo, o tem	A
zaradi družbenih nevroz . . . megalomanij . . .	mi	hočete odrezati nogo? DOKTOR: Ne »hočete	A
časa obupano premišljuje. SIMON: Še nekaj	mi	je prišlo na misel, gospod doktor, gospod kirurg	A
SIMON: To je medicinski zločin! Ne morete	mi	odrezati zdrave noge! DOKTOR: Na smeh mi	A
morete mi odrezati zdrave noge! DOKTOR: Na smeh	mi	gre.Noga tako ali tako ni zdrava.	A
Noga. SIMON: Kje . . . bi	mi	jo pa odrezali? DOKTOR: Zavihajte hlačnico	A
sedež, prvi mu izmakne krožnik. VOLODJA:	Mi	bi si to-to-totole mmmmmalo po-po-po, po-po	A
rebra. PRVI BOLNIČAR: Ju-ju-ju juho bi ssssi	mi	malo po-po-po, po. Po-po (se obrne k Drugemu	A
Volodja hodi sem in tja. VOLODJA: Se	mi	je takoj zdelo, da si ti en čuden patron.Jaz	A
Saj nočeš, da bi bil jaz žalosten, kaj? Saj	mi	ne privoščiš infarkta? Vstane in gre k vratom	A
verjemi, kar ti bom rekel: Tole zdravo nogo	mi	hočejo v tej hiši odrezati. Premolk.	A
norišnico in ti rečeš »hej« in podpišeš, dopovedati	mi	hočejo, da sem neka oseba iz svojega dnevnika	A
dnevnika, prosim, in ti rečeš »hej«, nazadnje	mi	hočejo odrezati nogo, ti pa praviš »Simon, hej	A
»Simon, hej!« KLARA (zresnjeno): Verjemi	mi,	prosim te, prosim, da si tukaj za en mesec,	A
Poglej me. Zakaj	mi	ne zaupaš? Simon odkimava.	A
Odslej ves čas šepa. SIMON: Odrezati	mi	hočejo nogo, ker še ni elektrošoka. Drugače	A
hočejo nogo, ker še ni elektrošoka. Drugače bi	mi	dali elektrošok.(Klara vstane in se umika proti	A
vidiš, kako daleč smo prišli: z nožem, z nožem	mi	grozijo.Kaj bi ti storil s takim takrat, a?	A
pokončan . . . sem prav povedal, a? Savel, moraš	mi	zaupati, jaz vem kdo si ti v resnici, volk kožo	A
resnici, volk kožo menja, dlake pa ne . . . zaupaj	mi,	tu je moja roka ... za trenutek se nehaj delati	A
za trenutek se nehaj delati norega, toliko da	mi	daš roko, da pokažeš, na čigavi strani si, potem	A
VOLODJA: Čakajte, boste pozneje. Povejte	mi	raje, kako je bilo, ko ste igrali z (brezhibno	A
stran 46 . / njegove blage oči . . . zdelo se	mi	je, da ne on ne jaz, pa ves orkester, da sploh	A
da bo to, če povem Poljakovi ženi, premalo.	Mi	ga moramo spraviti ven iz naše hiše.On ne spada	A
to je moja hiša, od mladosti sem tukaj. Ni	mi	vseeno, kaj se v njej dogaja.Si slišal, kako	A
preteklostjo. Ti si postal moj soborec, ko si se	mi	zaupal o njihovih podlih načrtih.Ti nisi več	A
vas spoštujem. Ne morem vas gledati, da se	mi	takole cmizdrite tukaj.Potegnite ga požirek	A
saniteti! DOKTOR (ga nezaupljivo gleda): Nikoli	mi	nisi povedal, da si bil na fronti. VOLODJA	A
VOLODJA: A to? Najprej oba bolničarja, ki sta	mi	pomagala, potem pa vsi drugi.Kako naj to skriješ	A
psihiatrija, to z organskimi poškodbami. Bi se	mi	že zdavnaj pokazalo. DOKTOR: Daj mi še malo	A
Bi se mi že zdavnaj pokazalo. DOKTOR: Daj	mi	še malo vodke.(Pije.)	A
ostane, kot je. Pa tudi: brez vaše pomoči bi	mi	bilo težko.Pametna glavca ste.	A
Moj prvi pomočnik boste. Pomagali	mi	boste vladati.(Volodja hoče oditi, a si premisli	A
Morajo se zgoditi . . . Zdi se	mi,	da vsega tega ne razumem. Morda pa tudi mene	A
hočeš reči: Bolje bi bilo tako . . . zdaj se	mi	zdi, da vem, kaj bi bilo treba storiti, od vsega	A
povsod so nevarne ostrine, konice... povej	mi,	Ljubica, ali se bomo kar pobili tu notri?	A
LJUBICA: Ne sprašujte me, Doktor. DOKTOR: Povej	mi,	kako je, kadar človeka začne zapuščati razum	A
LJUBICA: Ne govorite več. Slabo	mi	je od besed.Rada bi se nadihala svežega zraka	A
drdra): Kaj govori ta človek, ta doktor. Slabo	mi	je, slabo mi je od njegovih besed, praznih,	A
govori ta človek, ta doktor. Slabo mi je, slabo	mi	je od njegovih besed, praznih, votlih.Malo prej	A
razvajal sem te. Ti pa s tem, ki kriči name, ki se	mi	posmehuje. LJUBICA (hoče leči k Simonu)	A
Tilnik. Odprite mu lobanjo, doktor . . . slabo	mi	je, . . . odprite okna . . . VOLODJA (privleče	A
(Začne si žvižgati.) DOKTOR: Zdaj	mi	reci samo še to, da si jih uničila. Ljubica	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani