mahoma (101-200)

Tam za goro, na koncu blatne poti ...	Mahoma	so zakrili sonce tenki, sivi oblaki; prihiteli	A
treba bi bilo, da bi šel kam ... ven iz Globeli ...“	Mahoma	so mu zardela lica in sram ga je bilo, ni vedel	A
odgovarjalo je od hriba, od vseh strani in	mahoma	je oživela globel.Zdaj je poznala cilj, tekla	A
stopiš zehaje v svojo izbo. Kaj ti je seglo	mahoma	grenkega v dušo?Samotna je izba, tiha in zatohla	A
Leze od tal, po deblu, na to vejo, na drugo; in	mahoma	je bilo zlatih hroščev toliko, da je bilo skoraj	A
zgolj po naključju zapiha iz daljnih krajev, in	mahoma	je pozabljena bleda grozota, ki je še pravkar	A
so bili poslednji svatje; njih obrazi so se	mahoma	postarali, oči sogledale temno in sovražno.	A
desno in na levo, strinjale so se in razmikale,	mahoma	so padle na trebuh kakor pokošene, vzdignile	A
močjo potiskali drug drugega ob zid in k tlom.	Mahoma	se je klopčič razpletel ter se prevalil po stopnicah	A
bodo gledale. Zgodilo pa se je tudi, da je	mahoma	in naglas zajokala.Počasi je položila karte	A
ali te pahnem z voza!“ Zasmejal se je, toda	mahoma	je izpustil in je zgrabil za sedež z obema rokama	A
vzdignili so se in se tam v daljavi, komaj sluteni,	mahoma	razmeknili; ravan se je zožila ter se je nenadoma	A
Vrtnik nekoč po dolgem in divjem ponočevanju	mahoma	odpotoval in ni ga bilo več nazaj.Zdaj je bil	A
je bila drobna, majhna in otroška, je stala	mahoma	vsa silna in predrzna pred njim.Oči so ji žarele	A
bil že tolažba, je bil spoznanje. Občutil je	mahoma,	sredi največjega ponižanja, da ima pravico,	A
in komaj je držal v rokah težke mašne bukve.	Mahoma	je pozabil vse nauke, vse molitvice in odgovore	A
proti postavam družbe. Kaj sem mislil, da bo to	mahoma	drugače?Lehko je orati mehko grudo, težko nerodovite	A
je dobro. Lica so mu zažarela in obšlo ga je	mahoma	prav posebno poželjenje, kakor ga dotlej ni	A
”Zdaj govori!“ Njegov obraz je bil	mahoma	tako nedolžen, ves mil in blag, kakor da se	A
kakor na peči, kakor pod mostom; tedaj pa se je	mahoma	vse spremenilo, odprla so se nastežaj vrata	A
nikamor!“ . / . / stran 37 . / Bližje so mi bile	mahoma	tiste gladke, sladke, vzdihujoče pesmi, ki sem	A
vsi prej spali, okameneli, neživi, pa so se	mahoma	začeli gibati, začeli hoditi, gledati, smejati	A
enem samem pogledu, v enem samem hipu je bilo	mahoma	vse razodeto, nasilno, neusmiljeno. Dolgo	A
se vrne, spozna pisavo, razloči besede in je	mahoma	tisti, kakor je bil.Noben vzklik ne izgine,	A
njeno podobo, njen obraz -- in vse bo dobro!	Mahoma	konec temu strašnemu življenju, konec stradanju	A
V vseh očeh je ugasnilo sonce, z usten je	mahoma	izginil smeh, mlada kri je usehla v licih.Predrzna	A
imenitna fasada, ki se je podirala, in tako sem se	mahoma	iztreznil, govoril sem hitro in vroče, a vse	A
umesten za sentimentalne prizore in tako sem hotel	mahoma	presekati stvar. ”Ne govori budalosti, Marija	A
da nisem ničesar imel. Odtrgati se od vsega,	mahoma,	brez pomisleka, stopiti in se ne ozreti -- tega	A
bogastvo. Šinilo je mimo, tudi sladki vonj je	mahoma	izginil - vse je bilo pusto naokoli, ob tiru	A
navadnem, samo da sta govorila, in potem je	mahoma	prekinil razgovor ter je preskočil na čisto	A
godel na harmoniko. In Francki se je zazdelo	mahoma	vse tako umazano, grdo, žalostno, da bi sedla	A
dogodila velika krivica. Ali je dovoljeno, da pride	mahoma	tuj človek in vzame domačim poštenim ljudem	A
ovratnik, na suknjo ... Toda glej, kri je izginila	mahoma	in tolsti obraz se je smehljal veselo, zaničljivo	A
danes ali jutri pride, vem, da me čaka ...“	Mahoma	je udaril po mizi, da je zažvenketalo. ”Ampak	A
je vse to res kdaj godilo ali nikoli ... Toda	mahoma	je utihnil in obrvi so se mu spet povesile:	A
nenadoma predramil, je bil obup tako velik, da bi	mahoma	končal vse, razbil si glavo ob steni. Le redkokdaj	A
lep, kakor da bi se šele rodil. Vse je prišlo	mahoma;	ob zadnji uri, ko je že hotelo izdihniti življenje	A
Nobenega Krivca ne poznam ...“ Nato pa se je	mahoma	zagrohotal in se je zavrtil na peti. ”Ah	A
”Ali spiš, Metka?“ Luč je	mahoma	izginila, Metki se je zableščalo pred očmi in	A
--	Mahoma	ji je šinila misel kakor žarek mimo oči.	A
je zapalila cigareto!“ Kakor da mu je bilo	mahoma	šinilo vino v glavo, je bil Lavrin ves vesel	A
kakor je...“ Tudi Grivar se je bil oddahnil;	mahoma	mu je bilo čudno lahko pri srcu -- kakor da	A
jasno čelo, napete ustnice -- in srce je bilo	mahoma	vse svobodno in je govorilo glasneje od jezika	A
zaupal, brez mere sumil; preošabno, čeznaturno je	mahoma	planila kvišku samozavest, planila moč ter še	A
ne. Le čudno utrujen, zanič in potrt sem bil	mahoma,	kakor da sem daleč in strmo hodil.Nerazločen	A
mu videla od blizu v obraz. Ta obraz je bil	mahoma	ves trd in spačen. ”Kaj sem ti storila?“	A
ustnice so se odprle v razkošen smehljaj.	Mahoma	se je zdrznila, smehljaj je ugasnil, pogled	A
mislil ni nihče... Razlila se je voda preko steze,	mahoma	smo stali pred njo, nismo je bili ugledali prej	A
- S strašno silo,	mahoma	- krik iz tišine, roka iz noči - neslutečega	A
gledal Pavel Negoda na južno stran. Časih je	mahoma	segel v njegove misli vrišč otrok, ki so se	A
galerijo. Ko je sedel na svoj prostor, se je	mahoma	pordečilo njegovo lice in vzdignil je glavo	A
prsih in beli koži, pod njenim vratom se je	mahoma	zasvetilo - na pohlevnem rožastem traku je visela	A
bližnje in daljne prihodnosti, vse je izginilo	mahoma	-- izpremenilo se je, utelesilo se v eno samo	A
prišla, celo iz cerkve je prišlo nekaj žensk in	mahoma	je oživelo dvorišče. ”No, zijala, zijala	A
izpregovoriti. 𠆪li bi se zlagal?‘ mi je šinilo	mahoma	v glavo.‚Pa čemu bi lagal, naposled pride itak	A
zakrivljena, ščetinasto brkata in mokra. Ali	mahoma	se je vse spremenilo, profesorja Maslovine in	A
stopim k njemu!« In ko je tako sklenil, je bila	mahoma	vsa žalost pri kraju.Pil je in je pil, drugo	A
domišljiji na tako hudoben način, da je izginila	mahoma	vsa spoštljivost in bi človek mislil, da stoji	A
in dopolnila se je usoda njegovega življenja.	Mahoma	so minile sanje, je minilo upanje; izkušen starec	A
lica, v oči in na jezik, tako da so si ljudje	mahoma	podobni kakor brat bratu; ker bratje so si v	A
oči upira v sijajno daljavo, v sanje, ki bodo	mahoma	resnica. Najvišja sreča ni tista, ki jo le srce	A
kakor so ga ugledali, kako je tam stal, so vsi	mahoma	planili nanj, podrli so ga na tla, bili so z	A
Daj mi ustnice, daj jih!“ Zazdelo se mu je	mahoma,	da je kralj Matjaž, da jezdi po ravnem polju	A
koraki ne odmevajo, njih smeh je brez zvoka; in	mahoma	se pogreznejo v nič. Stotisoči padajo; ali	A
ga je premagalo vino in zavest je izginila	mahoma,	kakor da bi upihnil luč; zameglele oči so gledale	A
potegnil Andrejec bankovcev iz suknje; takrat pa je	mahoma	utihnil in ni izpregovoril več.Tudi njegov dolgi	A
sabo in med krčmo ugledal urno senco, ki se je	mahoma	izgubila za črno grmovje.Šinilo je, kakor da	A
ljudi, ki so bili že zdavnaj upihnili luč.	Mahoma	se je napolnila izba; napol oblečeni so prišli	A
kdo žagal tik poleg mene; žagar je nehal in	mahoma	se je zgrnila tišina, črnejša nego prej, ne	A
vije preko ravni. Tam, glej, se je vzdignilo	mahoma,	silno, od vzhoda do zahoda se je vzdignilo,	A
človek hišo brez zidarjev in brez polirja! Zakaj	mahoma	je izginila hiša, izginil je tudi balkon, ni	A
upam si več; preveč bi bil žalosten in morda bi	mahoma	loputnil v jarek, iz katerega sem se bil komaj	A
bi se bil Marko razjokal od hvaležnosti in	mahoma	bi bilo ”vse drugače“.Ali pogled je bil trd	A
daleč tam zadaj; ni se mogel koj domisliti.	Mahoma	se je udrlo, zrušilo vse pred njim, nasilno	A
sveče ... kako bi sveča tako spremenila obraz, kar	mahoma	preobrazila življenje v smrt?... O Bog, ali sem	A
zaduhaš v vetru vonj z daljnega vrta; - in	mahoma	je pred teboj kos preteklosti, tako jasen, da	A
Severina in se nista genila. Severin je bil	mahoma	trezen.Le en sam trenotek je premišljeval, nato	A
obličja ni bilo več pred menoj, vse je izginilo	mahoma,	kakor ugasnejo sence pod oblakom.Motilo me je	A
odprto, in se je tako grozno prestrašil, da se je	mahoma	streznil, se prekrižal ter planil nizdol tako	A
laudamus!“ . / . / stran 187 . / Tam doli so se	mahoma,	kakor na ukaz božji, vzdignili vsi, kolikor	A
kozarec, debel bas je načel fantovsko pesem ter je	mahoma	umolknil, kakor da je bil kamen butil ob plot	A
njene prestrašene oči. . / . / stran 132 . /	Mahoma	je vstala, tresla se je po vsem životu in zobje	A
je hodila po izbi. Hodila je že dolgo, ko je	mahoma	postala in se domislila: prav tako je hodila	A
izpraznil Pavle na dušek in vsa bolezen mu je	mahoma	odlegla. ”Dobro je pivo v tej hiši!“ je rekel	A
temveč da je umetnik, se obrnejo od njega;	mahoma	pade med tisto najbolj zaničevano vrsto ljudi	A
življenja - da se tako izrazim, sredi te noči se je	mahoma	zasvetilo, zableščalo se mi je pred očmi. Videl	A
jutro, da so bile sanje, ali kakor da bi me	mahoma	udarilo po čelu - niso bile sanje...Čisto sama	A
misli, v tem smehljaju na tujem licu se je	mahoma	razodelo vse, kar je tostran in onstran življenja	A
izpremenil. Kar je bilo kraljevskega na njem, je	mahoma	izginilo -- nekdo je potegnil zastor stran in	A
“ Na vse obraze je posijala trda luč -- in	mahoma	so izginile vse skrite misli, ki so se že prikazovale	A
sanje kar same rosile v dušo, tople in mile; in	mahoma	sem bil bogat.Ali zdaj ni hotelo biti lepih	A
Mnogo pozneje, ko sem bil velik in star, sem se	mahoma	spet zaljubil.Tista ženska je bila vredna moža	A
vedel, da ne romam v večnost!“ Stopnic je bilo	mahoma	konec in Peter se je začudil, ko je stal na	A
izpremenil. In tudi čudil se je, kako je pil;	mahoma	je bila steklenica prazna in rdečelaska je prinesla	A
svečami in svetilkami - samotna hiša je bila	mahoma	razsvetljena, prižgali so luči v temnih globinah	A
je pomolil opeko, držal je mirno, a nato je	mahoma	krenil, tako da je prijel Peter samo z eno roko	A
šel nabirat jagod in bi zagledal tam pod grmom	mahoma	vse rdeče, ali lešnikov in bi mu namignila tam	A
z urnimi koraki in se ni ozrl nikamor, toda	mahoma	je postal ter se naslonil ob plot, kjer je bila	A
zdaj bi lehko izvršil ... bi se lehko odpočil ...“	Mahoma	mu je bila prišla tista lepa misel in nič se	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani