kolikokrat (101-200)

Donavi, kjer so vedeli, da je Hilbudijev tabor.	Kolikokrat	je odjezdil mladi Iztok nad divjega merjasca	A
je umirila in se skoraj sramovala sama sebe.	Kolikokrat	je že jezdila ponoči v deželi Slovenov! Kolikokrat	A
Kolikokrat je že jezdila ponoči v deželi Slovenov!	Kolikokrat	je bila sama sredi stepe, čemu strah? Pogladila	A
luščiti žir ter si tešiti glad. Domislila si je,	kolikokrat	sta z Iztokom pobirala žir po gozdu, ko sta	A
iztrgaš plen iz zob takemu levu, kakor je Rustik.	Kolikokrat	mi je šlo že za glavo, ne vem. Toda to pot sem	A
da ji ni bil kos prvi zdravnik same despojne.	Kolikokrat	sem ukanil dvor s tem lekom!Koliko sestankov	A
Vedela je, da despota muči ljubosumje.	Kolikokrat	mu je že zagrnila oči, iz katerih so kričali	A
Mara je navihanka!	Kolikokrat	mi pomaga do polnoči, še dlje!« »Kajpada	A
tresle, da ji je padlo dvakrat pismo na tla.	Kolikokrat	je doma kljubovala očetu, materi, celo profesorji	A
govorila s Smrekarjem drugače kakor na samem.	Kolikokrat	si je ponavljala: »Kaj mi mar!«	A
Spet isto!	Kolikokrat	sva že govorila o tem.Kaj me briga ljudstvo	A
je Lucija zamislila vase. Prikrila je materi,	kolikokrat	kar omahne med večnim delom in se za časek nasloni	A
premakniti niti za lasek, kakor v sanjah, ko jo nič	kolikokrat	zasledujejo mračne postave, ona pa samo obupuje	A
ne, tista ogromna hosta, saj se je spomniš,	kolikokrat	sva se tam mimo peljala na sejem in vedno me	A
svojimi jasnimi, nezaupljivimi očmi. "Saj vem,	kolikokrat	sem že videl vse to ...Molči zdaj, mama.	A
trikrat pogreto, pa še vedno drago ko žafran.	Kolikokrat	sem ti že rekla, da se večkrat oglasi ...« »Hvala	A
scenarij, da minejo ti mračni prizori, kdove	kolikokrat	že enako shranjeni v mimohodu življenj!Vmes	A
Tvoje sanje niso bile nič hudega.	Kolikokrat	si že dobila pismo od Hedvike!« »Sem, ampak	A
Misliš, da so tam vsak dan obiski?« »	Kolikokrat	si pa že bila?« »Vsako nedeljo grem.«	A
»Čakam te.« »	Kolikokrat	že?« »Enkrat.«	A
Kdo je popolnoma varen?	Kolikokrat	še, Veronika?’Vrata zadaj so se na stežaj odprla	A
»Vsaj tako bi pisal, da boš sam znal brati!	Kolikokrat	sem ti že rekel, lepó čistó piši, in vedno vse	A
Pa refleks ima Tine, fantastičen refleks!	Kolikokrat	bi se po pravem moral zaleteti, že kar slišiš	A
Samo ...	Kolikokrat	je že preizkušal to njeno zaupanje?In kolikokrat	A
Kolikokrat je že preizkušal to njeno zaupanje? In	kolikokrat	ga bo še?Noče biti odvisna od njega.	A
najboljša ... To si je na tihem priznal že nič	kolikokrat!	Resnik si je potegnil svežo srajco čez	A
»Stric Anci!« je veselo vzkliknil Tine. »	Kolikokrat	ste nam med vojno dali jesti, ko smo vam sestradani	A
jih bodo gonjači privlekli do našega hleva!	Kolikokrat	sem vam že povedal, da se to ne splača, ker	A
toliko vozil, vsak dan si bil na poti. Sam veš,	kolikokrat	si že imel srečo, ko so bili drugi v avto poškodovani	A
»Le dobro se naspi, Miha! Kdo ve,	kolikokrat	še ...« »Slabo kaže.	A
Lovrek, tvoj oče in jaz, oba sva bila trdoglavca...	Kolikokrat	se mi je sanjalo o njem...Razcapanega in zapuščenega	A
pevsko društvo, posojeval je ljudem knjige -	kolikokrat	nam jih niso vrnili! - vodil je slavnosti,	A
to tvojo belo rókco! Štefka, ti ótrok moj,	kolikokrat	sem to poljubil?Štefka, ti ótrok moj, kolikokrat	A
kolikokrat sem to poljubil? Štefka, ti ótrok moj,	kolikokrat	si me proklela?Kako se je bila v samem Bogu	A
naravnost v oči in jecal je z neodločnim glasom. ”	Kolikokrat	sem ti že povedal, Hanca, da se vrnem, da pridem	A
krone, ko sem ji bližji?“ Premišljeval je,	kolikokrat	bi imel tihe priložnosti in ko jo je objemal	A
petsto let! Trikrat se je zgrudil na kolena -	kolikokrat	si se zgrudil ti, narod suženj, in kolikokrat	A
kolikokrat si se zgrudil ti, narod suženj, in	kolikokrat	si vstal vdan, ukazu božjemu poslušen, ter si	A
”Le ti si se bil nekoliko izpremenil.	Kolikokrat	se človek zakrohoče, ali pa se onesvesti, če	A
svojo ljubezen, kadar je bila ranjena; ah, in	kolikokrat	je bila! Vendar pa se mi zdi, kakor da sem	A
toliko prstov na rokah in nogah, da bi preštel,	kolikokrat	si se prodal? - Brezverec in tercijal, svobodomislec	A
pretrpel, ker prenesem mnogo in nisem razvajen.	Kolikokrat	me je že zgrabila burja življenja!Odnesla mi	A
glagolih. . / . / stran 222 . / ”Čudno je ...	kolikokrat	sem prosil Boga, da bi mi dodelil vsaj tretjinko	A
pa čeprav je odtistihdob že petindvajset let!	Kolikokrat	sem se žalosten spominjal nate in na ... na tisto	A
- dragi kamni in biseri na belem oblačilu.	Kolikokrat	so romale k nji moje misli, bežne lastavke,	A
... In ona, nedolžen, neumen otrok: Bog vedi,	kolikokrat	je sanjala o taki. svetli, lepi sobi, o prostorni	A
moja žena, in nobeden od naju ni Petersilek.	Kolikokrat	sem vam že to razložil!Ampak kakšna je vaša	A
motiš se, če misliš, da ne skrbim zmerom zate ...	Kolikokrat	sem že mislil, kako lepo bi bilo, če bi imela	A
Zgrabilo ga je domotožje.	Kolikokrat	mu je pisala mati vdova iz Ljubljane, vabila	A
Kaj je to?	Kolikokrat	ti še povem?« Od strahu je dekletce	A
bila priljubila knjiga. Prečitala jo je kdo ve	kolikokrat,	ali njena sanjajoča duša je hotela čitati več	A
In mislila je: »Da bi vsaj vedela,	kolikokrat	bo še zanihala.Ali še dolgo?	A
»Zakaj beliš z maslom?	Kolikokrat	ti bom še moral povedati, da ne maram.« »Boga	A
Nisem se! To pa veva oba,	kolikokrat	sem stal s Tvojim zakramentom ob umirajočih	A
blaznem strahu v zavest, v zadnjo mordà; kdove	kolikokrat	je zadnji dan in to noč podobno usahnila in	A
prekle, vsi smo jih že siti,« je rekel Matko, »	kolikokrat	pa boš še povedal o njih!« »Kolikokrat hočem	A
Matko, »kolikokrat pa boš še povedal o njih!« »	Kolikokrat	hočem,« je odvrnil nejevoljno Bizalj, »ti nosi	A
Kje je resnica?	Kolikokrat	smo vstajali z ležišča svojega o polnoči in	A
»Si li gluha, Micka?	Kolikokrat	ti pa naj še povem, da leži denar po cestah	A
»Pa gotovo tudi!	Kolikokrat	je že prišla cesarjeva kuharica v škofijo, da	A
na svetu!« »Ljubi moj Bog,« je vzdihnila, »	kolikokrat	ga ni v hiši! Še soli ne moremo plačati!«	A
ga je zavrnil profesor slovenskega jezika: »	Kolikokrat,	Andrej, naj ti še rečem, da govorimo slovenski	A
gospa mama po nji: »Plemeniti Scheuchenstuelovi!	Kolikokrat	naj ti še to povem!Kdaj se že vendar privadiš	A
Veličestva pravična jeza izlila nad nedolžnega!	Kolikokrat	mi je očital Janez Vajkard pregrešno ljubezen	A
je bilo, sekati Turčinom glave iznad ram. Oj	kolikokrat	vihrali smo že ž njim v zeleno Bosno, in vse	A
tega Egona! Kako se je zvijal okrog mene in	kolikokrat	se rotil, da me ljubi!A sedaj hoče vzeti žensko	A
evangelija povzame: mTukaj smo na mestu, Ignacij!	Kolikokrat	smo se že poslavljali tukaj!Desetkrat so že	A
‒Livija?!	Kolikokrat	ti bom moral še reči, da te nočem za domačo	A
mladi učitelj in ji je zamahnil s klobukom. O,	kolikokrat	ji je nastavljal besedo, kako proseče jo je	A
naslikana, katero je na vratu privezano nosil.	Kolikokrat	mi je pisal, je vselej povedal, da vsak dan	A
vse veselje, ker že več let ni bil pri maši.	Kolikokrat	je Svetin rekel: »Bog je vendar dober, ker mi	A
ostro opazovala, da bi vedela celo povedati,	kolikokrat	zamahnejo vzhodnjaki z vesli. Čudni drevak je	A
dan slabo kosil kakor sveti Anton Puščavnik?	Kolikokrat	si pa ti zobe na soncu grel?Kaj?	A
Denar bode ves njegov, pisma pa bode ona vzela.	Kolikokrat	si ljudje malo krvi puščajo, ko je manj treba	A
Zato sem pa še jaz kozi puščal.« »	Kolikokrat	so tebi puščali?« vpraša Francelj. »I te zgaga	A
čeravno je vsak izmed njih to pravljíco že bog ve	kolikokrat	slišal. »No, spomladi onega leta, ko je bil	A
ljubezen; vse drugo je bilo njemu nasproti.	Kolikokrat	bode še sonce vzhajalo in zahajalo, preden mu	A
bi poznala le srečo in mir. Dom moje ljube;	kolikokrat	sem te videl v svojih sanjah in zdaj si mi v	A
še ognja?« vpraša dekle. »Zakaj me ne tikaš,	kolikokrat	sem te že prosil!Ali mi res ne verjameš, da	A
»Jaz te tega domišljam?	Kolikokrat	sem ti že rekel, da pozabi, kar je bilo, in	A
Zakaj, še zdaj ne vem.	Kolikokrat	sem se namenil, da grem k njej, da jo ogovorim	A
letos še planinila pri Mačevskih kočah Majda in	kolikokrat	bo utegnil izpod Srednjega vrha čez Vrtačo iti	A
se dobro ima, ta se moti ali pa srca nima.	Kolikokrat	sem v večernem mraku, s polja vračaje se, obmolknil	A
za njega ni bilo. Vsak dan je hodila bogve	kolikokrat	mimo njegovih dveri, srečaval jo je na stopnicah	A
je bilo treba storiti najmanj tri korake in	kolikokrat	je človeku v enakem položaju še en korak preveč	A
je srečal doktorja, in ona je tudi omenila,	kolikokrat	in kje ga je v zadnjih dneh videla. »Kakor kak	A
se je kar bali; saj si jo poznal sam!« »Oh,	kolikokrat	sem bil v zadregi!Toda - mladi smo bili -«	A
»Vi pa, vi! Oh, recite,	kolikokrat	ste se me spominjali?« očita Julka na pol resno	A
hodimo drug poleg drugega, drug proti drugemu.	Kolikokrat	mora pomagati palica! In če govore o tem ali	A
v penzionatu na sprehod hodile, že tačas, oh	kolikokrat,	da, vsakokrat sem se spominjala tega kraja in	A
je razvila sedaj pod vplivom sporazumljenja.	Kolikokrat	in v koliko srcih se prebudi nakrat ta čarobni	A
se, ako mu pride na pomoč zopet ljubezen, in	kolikokrat	pogine taka zdrava kal počasi, polagoma, brez	A
Rogulin,« pravi Sori ironično. »Smem li vprašati,	kolikokrat	ste vi danes cilj zgrešili, gospod grof?« reče	A
‒ ali mi boš dobro storil?« deje proseče. »	Kolikokrat	sem ti že?Jaz bi dejal, da je merica sedaj polna	A
dobro zate; le glej, da ti pošteno plačajo ‒	kolikokrat	si stopil po stopnicah.Pa kaj ‒ te li še danes	A
Vidva sta vendar prijatelja!	Kolikokrat	skupaj mešetarita, da ga ni po tri dni domov	A
morem, visoko planino, trajna nina ni nena!	Kolikokrat	sem, sanjavo gledajoč preko morja, kakor bi	A
onih davnih časov.« Starček je še poudarjal,	kolikokrat	so se tiste pomembne besede, katere je raztolmačil	A
štel leta, kdaj boš posvečen v mašnika; in	kolikokrat	si meni obetal, da me boš povabil na novo mašo	A
v žalost utopljena. . / . / stran 37 . /	Kolikokrat	prej sem ondi na Kazanici radostno poslušal	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani