ječo (101-200)

palatinci ter zasežejo vilo in njega odženo v	ječo.	Minil je teden, nikogar ni bilo.	A
na tlak. Epafrodit se je osvestil v grozi, v	ječo	je planil Numida s krvavo tuniko. Iztoku se	A
Herulov in Germanov, naj povežejo in odženo v	ječo	vse nočne straže.Bal se je despojne in despota	A
Teodorin ljubej je! Iztoka je pahnil v	ječo!	Epafrodita je umoril!	A
Sedaj veš vse. Iztok v	ječo.	Epafrodit ga je otel.	A
ponižuješ, da se klanja v prahu ženski, ki zasluži	ječo,	ker je kot dvorjanica občevala z barbarom, kristjanka	A
natančno zasmeh dvorjanic, drsela po stopnicah v	ječo,	kjer je zdihoval njen Iztok, in za njo je donel	A
Naj se ne zapira s svojo mladostjo v dosmrtno	ječo...	« »Rad bi vam ustregel, ali odkrito vam	A
gube. Tisti večer, ko bi Veján imel oditi v	ječo,	ni mogel zaspati, in tudi Marijca je bedela	A
prirode je drdral voz; peljali so Vejána v mestno	ječo.	Gledal je tiho predse in v duhu je videl lepe	A
Zakaj se pa ne smeješ? ... V	ječo,	Minka?O‐o!	A
puste stene, da me udušé, grešnico, na večno	ječo	obsojeno.Ogrnila sem mokri plašč in sem se napravila	A
vklepali in ga gnali skozi vas in ga metali v	ječo!	Tudi okarati ga ni treba pred drugimi ljudmi	A
pravi... ne maram ga spraviti na vislice, tudi v	ječo	ne.Ampak razsodijo naj po pravici.«	A
človeka, to ljubeznivo božjo stvarco, goniti v	ječo	in iz ječe spet v ječo?“ ”To ga pa kar samega	A
božjo stvarco, goniti v ječo in iz ječe spet v	ječo?	“ ”To ga pa kar samega vprašajte!“ je rekel	A
ječe so me gnali naravnost v vojašnico, v hujšo	ječo.	Koj prvi dan sem spoznal, kdo da sem; da	A
lica sivi in sta gledali mrko, kakor obsojeni v	ječo	in na smrt. ”Odkod pa ti?“ je rekla Meta	A
Martina Sobotko in so ga gnali in so ga obsodili v	ječo	za mesec dní.In tako se je tudi zgodilo, da	A
je na svetu, kjer bíjejo otroka in gonijo v	ječo	očeta in mater, ker se je otrok pogovarjal z	A
in te bodo gnali in te bodo obsodili v dolgo	ječo	... ”Ali je resnica, ali je laž?“ je vzkliknil	A
se okreneš, kakor mu ni po volji, te sune v	ječo.	Zdaj pa se vzdigni, zdaj reci: svobode zahtevam	A
praviš, da si moj gospodar in ki me goniš v	ječo,	ti nisi moj pravični gospodar, ne pred Bogom	A
Povej mi, gospod: kaj je mogoče, da gonijo v	ječo	človeka, zato ker ljubi svojega bližnjega?Kaj	A
bližnjega? Kaj je torej mogoče, da gonijo v	ječo	Krista samega? Kaj je mogoče, da bíjejo človeka	A
sonce sijalo - za Božič ne na cesto, rajši v	ječo!	... Pognal me je - njegova pravica; za Božič me	A
kletvi in rotenju ni več prostora? Pahnili so v	ječo	nedolžnega hlapca, pa se ni branil, še kričal	A
prikrajšali. Občutil je, da je obsojen v tesnejšo	ječo,	zato je bil njegov pogled še bolj sovražen in	A
te s svojo sebično ljubeznijo zaklepali v to	ječo,	ko so tvoja pota tako daljna in visoka.Naučil	A
je bilo za hip, le za hipec obsojeno v temno	ječo	prebavljajočega telesa ter da bo nekoč, osvobojeno	A
stene. Kačurju se je zdelo, da je zaklenjen v	ječo	in njegovo srce je bilo plaho in malodušno.	A
zgenile vlažne, strupene sence ... Prišel je bil v	ječo	in se je upiral z obupno močjo.Bil je s slabotnimi	A
tako počasi, kos za kosom? Da me uklepaš v	ječo,	kakor sem prejokala v ječi deset let, preden	A
Vrhniko. Ni šel na počitnice, šel je iz ječe v	ječo,	vmes pa je bila široka, svobodna pot, je bilo	A
zopernaturna spaka. Kdor je bil kdaj okusil	ječo,	sanja še v poznih letih vzdihovaje o zaklenjenih	A
si zaklenjen v to svojo izbo; jaz nosim svojo	ječo	s seboj.Če bi stal v družbi tisočerih, bi bil	A
samote, sem zajokal naglas ... Šel sem kakor v	ječo	in smrt; tako truden sem bil in tako počasi	A
zdelo se mi je, da sem obsojen v tesno, nizko	ječo,	zazidan živ v mrtvašnico, kakor vsi, ki so pobegnili	A
Čemu bojazen? Zaklenila naju je v	ječo,	dokler je nisva spoznala; odprla sva oči in	A
zakaj v srcu je skrit!“ Tako so ga obsodili v	ječo.	In ker tatovi in razbojniki, posebno če so bolni	A
smeha, to bi bile na mestu solze! Da, on trpi	ječo	- iz velikodušnosti morda, ker je hotel rešiti	A
brez konca, iz kapelice v kapelico, iz ječe v	ječo,	iz skrivnosti v skrivnost; vsake stopnice, še	A
časnikov ali prerekanje po shodih. Na eno samo	ječo,	na svojo prvo, se je spominjal Peter Kalander	A
daljnim ognjem, da sem se zadovoljno zaklenil v	ječo,	kakor si temnejše in gnusnejše ni moči misliti	A
so viseli na čelo. Tako se je spodobilo za	ječo	...Bila je smrt.	A
človeka! Sama - ne v samoti; zaklenjena - ne v	ječo;	zavezana - svobodna!Moja ljubezen je tonila	A
mojih mislih boš ti, kakor noč boš nad njimi. V	ječo	bom zaklenjena in ti boš moj stražnik in mi	A
zaradi svojih hudodelstev na tako dolgo in pusto	ječo,	kakor sem bil obsojen jaz brez sodnikov in brez	A
da uživam zaničevanje in sovraštvo, udarec in	ječo?	Zdavnaj že sem dognal, da moje življenje ne veselí	A
predrzna in svobodna? In glej, zaklenil si se bil v	ječo	... Stisnil je ustnice in zamežikal - hotel	A
bila vdanost jetnika, obsojenega v dosmrtno	ječo;	prve tedne je uporen in divji, da ga je treba	A
pravici, ukanil jo za njen delež; ni ga bilo v	ječo.	Pravica je čakala potrpežljivo, nazadnje pa se	A
je še z mnogimi drugimi zaklenjen v prostorno	ječo.	Strop je bil nizek, vzduh težak in vroč.	A
Ranjence so peljali v bolnišnico, jetnike pa v	ječo;	oboji so dobili kruha zastonj!“ Pavle je	A
kar boš trpel. Glej, hudič bo ene izmed vas v	ječo	poslal, da boste skušani in boste imeli bridkost	A
kar boš trpel! Glej, hudič bo ene izmed vas v	ječo	vrgel, da boste skušani in boste imeli bridkost	A
tak drenj je bil. Luka je bil obsojen na	ječo	dveh let; toda umrl je po preteku dveh mesecev	A
in ključarje, ključarje z grožnjo, župana z	ječo	in denarno kaznijo.Mene je bolnega in ranjenega	A
zamujena dela in za opuščene opravke; tudi z	ječo	je strahoval in s šibami.Še ženskam ni prizanašal	A
stran 92 . / bom rajši strašne smrti umrl,	ječo	in šibe prestal in da me sme vsakdo ubiti, če	A
bili davek dolžni. Kar lepo tiho so morali v	ječo,	dokler ne plačajo.Daleč se je zvedelo o tem	A
se izlušči in pade ... . Munih zdrkne nazaj v	ječo,	kjer viharno sope Šime. Martin pomisli mirno	A
ga začel divje daviti. Vlomili so pazniki v	ječo.	Komaj so ga potegnili z Andreja.	A
Nekdo je klical pod obzidjem. V	ječo	skozi omrežje je padel droben kamenček. »Janez	A
visi v cipresi, ki je zrasla pod obzidje. V	ječo	mu tedaj prileti pila, zavita v klobčič vrvi	A
zaradi vseh mojih grehov zagotovo pahnili v	ječo.	Kajpada, tudi kradel sem, od sosedovih tepk	A
bi tičal v železju, in tudi mene bi vrgli v	ječo,	ako bi me zalotili v pregrešni družbi tvoji	A
in strastno objame to devico. Vrgli so ga v	ječo	in mu dali v roke knjige blaženega Antona od	A
»Obesili ga torej niso. Zaprli so ga v	ječo	in mu dali v roke knjigo blaženega Antona od	A
komisiji zakonito podpisalo, tirali so me v nekako	ječo,	katero so imeli za takšne namene pripravljeno	A
postavila dvojno stražo, ki je vso noč čula pred	ječo.	Tako oprezno in modro so leta 4000 po Kr. r	A
verige, da resnično omaguje, ko ga tirajo v	ječo.	Prestopivši prag smrtonosne dvorane, objema še	A
jih ovili z železjem. Ali naš polk je udaril v	ječo	in siloma oprostil vse!« »Bene, valde bene!	A
nadškofa. Nadškofa Martina pa smo pahnili v	ječo	in ga vkovali v železje, da se mu godi tako	A
v pest, in ti so ga poslali v tesno in mokro	ječo	na ljubljanski Grad, kjer se je Janez Plavec	A
gotovo v težke verige in zapro vas v podzemeljsko	ječo.	Pater Theobaldus nam je časih pripovedoval, da	A
da je nedolžen, in s ponosom se je podal v	ječo!	« Po kratkem premolku nadaljuje:	A
naj sama preskrbim, če te potegnejo v grajsko	ječo.	Pet otrok imaš, vsi so že odrasli, in zadnji	A
v obleko, da bi skrila pred mano spomine na	ječo.	Z Jurijem sta zlezla v sedlo, jaz pa sem vzel	A
gnali in v Ljubljani so me zaprli, dve leti v	ječo	med razbojnike in tatove. In gospodje, ki so	A
te do jeseni ob kruhu in vodi dal v najglobjo	ječo!	Ječar Dimež bi te bil, menim, prav vesel!«	A
poštene ljudi iz tuje gospoščine in jih pehati v	ječo!	« »Nikarta!« ju je oče krotil.	A
tlačana pretepe do krvavega in potlej vrže v	ječo,	kjer se živinče tlačansko leno liže! Nič ječe	A
zalezoval in medveda, pa te nihče ne bi tiral v	ječo	in ti strojil kože.« »Hm, kar praviš, ni ne	A
Žandarmi so ga precej vklenili in odpeljali v	ječo.	Več ko pol leta je Svetin zdihoval v	A
srce je Svetina trdnega storilo, da je hudo	ječo	voljno trpel in srčno pričakoval svoje obsodbe	A
je smilil. Žandarmi odpeljejo Svetina nazaj v	ječo.	Tri dni je imel odloga, da se k smrti pripravi	A
« Žandarmi ga zvežejo in precej odvlečejo v	ječo.	Kristina, Teodorova hči, je precej,	A
precej, ko so Bodina odpeljali, tekla v Svetinovo	ječo,	da bi mu bila povedala, kaj se je zgodilo, pa	A
stekla hitro domov. Ob eni čez polnoč pridejo v	ječo	trije črno oblečeni gospodje; Svetin je ravno	A
Španjolski general sam je prišel k njemu v	ječo	in mu oznanil obsojenje, ki je bilo takole:	A
Svetin generala zapustiti in iti nazaj v svojo	ječo.	Ko se je storila tema, pridejo drugi	A
poslovenjeno: Ti si birič, prišel si nas v	ječo	spravit; ti si naju poslušal. »Na, ti pasjedlakec	A
uklenil, ima jo pri Stremenčkovih in jo žene v	ječo,	zato ker je onega gospoda z gorice skoraj ubila	A
vzrok. Dejal je, da mora Kvasa prijeti in v	ječo	odpeljati. Drugi so molčali.	A
Lovre vedel, česa ga dolžé. Moral je ali v	ječo	za nekaj časa iti in ljudem vero pustiti, da	A
takimi mislimi je Lovre pozabil, da se pelje v	ječo.	Voz obstane in voznik pravi: »Zdaj smo doma.	A
pravi gospod Mežón. Tako je prišel Lovre v	ječo.	Neka nevolja ga je prijela, ko je bil sam v stanici	A
mu je, kolikor je mogel humoristično, svojo	ječo	in vzroke, zakaj je vanjo prišel. Škoda, da	A
komisar, policista me primeta in odvedó me v	ječo.	Niti v svojo sobo nisem smel pogledati.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani