jaz (801-900)

razlagal, kaj je valček ... EMERIK: Volodja,	jaz	sem mislil, da midva . . . VOLODJA: Nič midva	A
VOLODJA: Nič midva. Bom	jaz	že vedel, kaj je Strauss in kaj Chopin, kaj	A
potegne kravato z vratu, govori Doktorju):	Jaz	sem miren, doktor, zelo sem miren.Jaz samo opazujem	A
Doktorju): Jaz sem miren, doktor, zelo sem miren.	Jaz	samo opazujem.In kaj vidim?	A
(Odide, se takoj spet vrne.)	Jaz	je nisem hotel, oblasti.Sami ste mi jo potisnili	A
Lahko postaviš glavo pod voz, na katerem sedi.	Jaz	ne, ker ta norec je tiste vrste, ki gladko spusti	A
To ne more bit.	Jaz	sem se učil tri leta angleško, pa nič ne znam	A
Kako se bo on takorekoč čez noč? VOLODJA:	Jaz	ja.Jaz, ki sem normalen.	A
VOLODJA: Jaz ja.	Jaz,	ki sem normalen.Ampak tile tukaj so vsega zmožni	A
Poljska je Poljska, mi smo pa mi. Imam	jaz	nacionalno zavest in svojo lastno duhovno nadgradnjo	A
cuzamenfasun. Of course! DOKTOR: Saj razume pa,	jaz	mislim.Ni rečeno, da je pozabil po naše.	A
. . Če	jaz	kaj vem, se ta zajebava.Poslušaj ti . . . ti	A
zajebava. Poslušaj ti . . . ti (pokaže nase):	Jaz	. . . imeti skrbi. . . nimam časa.Lovim tistega	A
pravi, da s tako nogo ne moreš plesat. DOKTOR:	Jaz	nisem nič rekel. VOLODJA: Tiho.	A
(Plesat?	Jaz	prav rad plešem.Rad imam krakovjak, norčavi	A
Vidva vodita. Kaj pa potem	jaz	delam tukaj?(Starejšemu) Dobro poslušaj. He	A
batin. JOŽEF: Zakaj moram biti zmeraj ravno	jaz	v veži.Ni lepo tam za kantami.	A
Ni lepo tam za kantami. Prepih je in	jaz	imam revmo. FRANC: Ni se ti treba pritoževati	A
škorenj resnično žuli. FRANC: Kaj pa sem	jaz	drugega rekel? JOŽEF: Ti si rekel in.	A
JOŽEF: Ne na tla, name.	Jaz	sem namreč čepel zadaj za kantami, da me ne	A
JOŽEF: Nič sursum corda.	Jaz	imam revmo in stal sem spodaj na prepihu.Ti	A
FRANC: Ne bodi prepirljiv. JOŽEF:	Jaz	se borim za resnico. FRANC: Dobro, so bili	A
FRANC: Lahko pa bi te. JOŽEF: Lahko bi tudi	jaz	njih. FRANC: Ti njih?	A
Ti? JOŽEF:	Jaz,	ja. Zasliši se glasba.	A
glasbo in zelo je občutljiva na hrup. JOŽEF:	Jaz	nisem delal hrupa. FRANC: Včasih se samo	A
Tepli? Zmeraj	jaz	njih. JOŽEF: Mene pa so že.	A
ne samo skozi tvoje revmatične kosti. Ti bom	jaz	povedal, kaj je to surova sila, kaj je priznanje	A
je mislila, da me bo okrog prinesla. Ampak	jaz	sem ga pustil, naj sedi, naj si misli.Potem	A
FRANC: Kdo me pozna? JOŽEF:	Jaz,	na primer. FRANC: Takrat so me pa vsi, razumeš	A
svojo čutno nazornostjo seže do srca. JOŽEF:	Jaz	bi izbral ...Gleda sem, tja ...	A
že še dobil svojo konzervo. FRANC: Bom jim	jaz	dal godoizem. JOŽEF: Godoismus, opij dvajsetega	A
Ampak, Francl! Tudi	jaz	imam ime za intimne prijatelje! FRANC: Da	A
JOŽEF vzame daljnogled in gre proti oknu:	Jaz	sem na vrsti. FRANC ostro: Stoj.	A
Od tega peče koža na lobanji, zobje skelijo.	Jaz	bom sedel poleg tebe in dežural.Tudi od tod	A
JOŽEF: Tovariš ... Francl.	Jaz	več ne razumem, za kaj gre. Jožef spet	A
JOŽEF: Kdo je? FRANC:	Jaz.	JOŽEF: Kdo jaz?	A
FRANC: Jaz. JOŽEF: Kdo	jaz?	FRANC umakne luč: Ne prepoznaš mojih rok	A
bi bil enkrat kdo drug. FRANC: Pa sem spet	jaz.	Dolgo te ni bilo, Jozl.	A
prepoznam poštenjaka. . / . / stran 241 . /	Jaz	se prebujam počasi in sam od sebe. FRANC	A
FRANC: On se prebuja sam od sebe.	Jaz	pa bedim in dežuram namesto njega sam od sebe	A
FELICITA: Je kdo kaj rekel? FRANC:	Jaz	nič.Ste morda vi kaj rekli?	A
Ste morda vi kaj rekli? FELICITA: Kadar	jaz	kaj rečem, potem vem, da rečem in vem, kaj rečem	A
zaslišanju. FELICITA: Podpišite vi, kar hočete,	jaz	pa mislim, da je treba ta prostor nekoliko prezračiti	A
ste postavili, tovarišica. Dovolite, da tudi	jaz	nekaj vprašam: Ste vi morda gospa Godotova?	A
JOŽEF: Malo pa sva si tudi izmišljala. FRANC:	Jaz	si nisem prav nič izmišljal. JOŽEF: Kdo pa	A
Skupen. JOŽEF: Prav nič najin,	jaz	sam sem ga videl.Videl sem njegovo nogo.	A
Torej je. FRANC: Kdaj sem	jaz	to že dokazal!Prej, ko si spal, da boš vedel	A
nogo v eni bedni raztrgani štumfi. In kaj sem	jaz	videl.Videl sem žensko.	A
Ne v depresiji, v laži. FRANC: Boš rekel, da	jaz	še nikoli nisem videl skozi daljnogled ene ženske	A
razumeti. Sploh pa: ali ni vseeno, ali gledam	jaz	ali gledaš ti, ali gleda Jozl, ali gleda Francl	A
JOŽEF: Ko bi slučajno bilo jutro ... potem bi	jaz	zjutraj šel. Tišina. Franc odloži daljnogled	A
mu daje misliti. JOŽEF: Utrujen sem tudi,	jaz	sem res.Star sem ... te stvari niso več zame	A
Ti ne veš, kako je to, ker ne vidiš.	Jaz	pa vem, da je huje, če je človek videc.Tam je	A
pižame, naslonjena na posteljni rob ... tu sem	jaz	in to nogo opazujem. Tam noga, tu jaz.	A
opazujem. . / . / stran 259 . / Tam noga, tu	jaz.	Vmes pa cel sistem, ves godos, utripajoče vesolje	A
FRANC: Vedel sem. Zavidaš mi, ker sem	jaz	videl rdečelasko, ti pa eno kosmato moško nogo	A
Godos!	Jaz	ne vidim več smisla.Jaz bi rad šel.	A
Jaz ne vidim več smisla.	Jaz	bi rad šel. FRANC: On bi kar šel.	A
JOŽEF: Hotel sem samo malo na zrak. FRANC:	Jaz	pa naj bi ostal v tvojem dihurskem smradu.Jaz	A
pa naj bi ostal v tvojem dihurskem smradu.	Jaz	bi naj tukaj garal, izgubljal zdravje in vid	A
manjkalo nosačev!... Opozarjam pa, da bi bil lahko	jaz	na njegovem mestu in on na mojem.Če ne bi naključje	A
Dosti si prehodil. JOŽEF:	Jaz	dosti prenesem. FRANC: Poleg tega pa, Če	A
prenesem. FRANC: Poleg tega pa, Če ti ležiš, se	jaz	lahko bolje skoncentriram. JOŽEF: Na kaj	A
preveč poguma, kakor takrat ob očeh. Potem bi	jaz	spet moral biti nekoliko grob s teboj.To pa	A
Nič ne vidi. Zvezan sem pa	jaz.	Če to ni absurd.	A
FELICITA: Dobro, to se mene ne tiče.	Jaz	hočem samo mir. Nobenega hrupa in nobenega razgrajan	A
FELICITA: Lepo. Toda	jaz	ne potrebujem nobenega usmiljenja. Jaz hočem	A
Toda jaz ne potrebujem nobenega usmiljenja.	Jaz	hočem samo mir.Ker če ni miru, potem mi je ljubša	A
FELICITA: Ne boste me suvali ...	Jaz	sem Felicita.Ne prerivajte se, tovariš.	A
Ti si za pričo. JOŽEF: Zakaj spet	jaz?	Felicita umakne omelo.	A
MUREN Vi najbrž tudi ne radi. NATAKARICA	Jaz	naredim doma toliko pota, kakor če bi bila vsak	A
ČUREN Ampak kaj je storiti?	Jaz	svojega denarja nisem ukradel ali prisleparil	A
svojega denarja nisem ukradel ali prisleparil;	jaz	ne morem trpeti take škode, ki bi bila tudi	A
odprte. Vi, gospod Čuren, imate velik vpliv, in	jaz	imam tudi nekaj besede. Preskrbimo mu kakšno	A
mislih; samo če bo hotel prevzeti. In glejte,	jaz	imam tukaj že spisano prošnjo za to mesto.Njemu	A
Človek ima vedno toliko drugega dela.	Jaz	zdaj ribarim., in nekaj čudovitega se mi je	A
Le poslušajte!	Jaz	dremljem, dremljem in zaspim.Medtem pa zgrabi	A
LEŠNIK Kajne? A	jaz	nisem nič čutil.Ko se prebudim, gledam, gledam	A
‒ imeniten človek, ga je potegnil na suho.	Jaz	sem dobil svoje orodje nazaj, soma smo pa za	A
nami tudi deset tisoč takšnih ljudi, kakor sem	jaz,	bi prišlo na vsakega sto in petdeset drugačnih	A
in napreden gospodar . / . / stran 11 . / sem	jaz,	da ravno takih mož krvavo potrebujemo in druge	A
veste, da stojite na robu prepada? LEŠNIK	Jaz	se nič ne bojim, ker vidim ob svoji strani dva	A
Toda prvič so premije previsoke, potem sem	jaz	precej neroden človek ‒ kar je res, je res	A
prošnja je tukaj spisana; samo podpišite, in	jaz	jo vzamem s seboj. LEŠNIK Hvala za vaš trud	A
doktor! Ampak tako važnega in usodnega koraka	jaz	ne storim, dokler ga nisem temeljito premislil	A
pravni čut zelo ustavlja. Sploh pa mačka v žaklju	jaz	ne kupujem. MUREN Toda, gospod Lešnik, rok	A
rok za vlaganje prošenj poteka. LEŠNIK	Jaz	mu ne morem pomagati.Prenaglil se ne bom.	A
Prenaglil se ne bom. Vrhutega bi	jaz	nerad kakšnemu pridnemu, delavnemu človeku kruh	A
jesih in olje. ČUREN Ah, teh norcev sem	jaz	sit.Ali mislite, da sem jaz svoj denar ukradel	A
teh norcev sem jaz sit. Ali mislite, da sem	jaz	svoj denar ukradel?Pomislite pa tudi, da imam	A
svoj denar ukradel? Pomislite pa tudi, da imam	jaz	rodbino, ženo in otroke! LEŠNIK To je žalostno	A
nočete sprejeti službe v posojilnici. LEŠNIK	Jaz	ne vem, kako si vi, gospod doktor, to zadevo	A
zadevo predstavljate. Če vi mislite, da bom	jaz	okrog teh Stoparjev stokal in zdihoval in zaljubljene	A
Karlina, potem otvorimo nov račun, potem sem	jaz	odvezan.Ljubezen se ne da izsiliti, in pri mladih	A
STOPAR Saj nisem bolan, Katarina.	Jaz	jem rad, pijem rad in spim imenitno, in to je	A
vzhod na planini, nepozaben užitek! STOPAR	Jaz	sem pa bral v neki knjigi, da je sonce tako	A
ga gledamo z najvišje gore ali pa iz doline.	Jaz	vidim v Ljubljani pozimi, če ni megle, sončni	A
gospod Čuren. . / . / stran 20 . / STOPAR	Jaz	pa sem od neke strani slišal, da ne stoji posebno	A
STOPAR Kako se človek moti! EMILIJA	Jaz	se nisem motila.Ali se spominjaš, Karlina, kako	A
gospod Lešnik, povabi ga na kosilo! EMILIJA	Jaz	grem s teboj, Karlina. KATARINA Ne, gospodična	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani