jan (101-200)

človeškega snetja sta zaklenila v ladijsko kabino.	Jan	Ter jima je sledil kot senca.On je vedel, natanko	A
človeka na vsem svetu. Pridružil se jima je še	Jan	Ter, ki je z nasmehom na ustnih razlagal v kitajščini	A
ženska in njene muke je še stopnjeval strah pred	Jan	Terjem. Slednji ji je z rokami zakrival usta	A
skušali zapomniti števila. Medtem sta Pan Ter in	Jan	Ter stregla kavo in sadje in pobirala napitnino	A
tako. K ladji sta namreč spadala Pan Ter in	Jan	Ter.Brata po očetovi strani, vendar sovražnika	A
Tudi jaz tako mislim!« . / . / stran 30 . /	Jan	Ter je neusmiljeno vrgel truplo na voziček,	A
»Pomagajte prosim. Pan Ter in	Jan	Ter me bosta ubila. Ženski, ki je rodila sem	A
pričela hlipati in med jokom je rekla: »Pan Ter in	Jan	Ter tihotapita ljudi.Iz tujih dežel jih s pomočjo	A
rekel, da je odpeljal neko žensko v Ljubljano.	Jan	Ter je poslušal in gledal v Pan Terja, ko je	A
evedati pa se znaš še bolj.« . / . / stran 57 . /	Jan	Ter in Pan Ter sta zapustila dekle, pogledati	A
pravih rokah. »In zlatnik,« je hotel vedeti	Jan	Ter.»Upam, da bo tokrat strup deloval.	A
kapitanovo kabino. Na naše začudenje je bil tam tudi	Jan	Ter. »Tako,« je pričel Aaron, »zadeva je takšna	A
bi bil iz jekla. »Kje je Vladimir, kje je	Jan	Ter?« Pan Ter je strupeno zeleno gledal in na	A
pregledana, vendar niso odkrili nič posebnega.	Jan	Ter je šele razložil, kako skrijejo ilegalce	A
je šele razložil, kako skrijejo ilegalce.« »	Jan	Ter?« sem bila začudena, »saj je vendar kriminalec	A
Čakajo nas v Kristofovi hiši. Vodička,	Jan	Ter in še kdo!« »O, oh ... « je samo zavzdihnila	A
delitvami Poljske, menda v zahvalo za to, ker je	Jan	Sobieski leta 1683 rešil Dunaj pred Turki.	A
poljska katastrofa leta 1939. Poljski kralj	Jan	Sobieski je imel goste.Minil je dan, dva, trije	A
mislil na taščo.« . / . / stran 285 . / Pevec	Jan	Kiepura se je vračal z velike turneje.V jedilnem	A
rekel, da si bomo zakurili z nogo te podgane?	Jan,	ti si priča!« vsem še eno prižge in si zraven	A
Václav, kar sedi še malo, še eno vrževa, da se	Jan	obleče.« »Ne, ne, sem že nared,«	A
»Vaclav lahko zdaj izpreže.« »Hvala,	Jan,	bo že šlo,« neprepričljivo odkloni Patera.	A
Patera in Orten stopita naprej. »	Jan,	ne vem, a bo tole res kar trajalo.Lahko bi mu	A
Stanislav tudi.« »	Jan,	ti si spodoben človek.Včasih se čudim, kolikor	A
bolje zabavata z onimadvema!« »Ne, ne smej se,	Jan.	Daj, povej, si res spodoben, ali se samo delaš	A
A misliš, da moraš res vse požreti?!« »Oh,	Jan,	vem, prav imaš, ampak tega ne bom več spremenil	A
se ne bi takole kazal naokoli,« reče Podol. »	Jan,	kaj boš ti?« Orten še ne vé in za zdaj	A
za zbadanje izbrati koga drugega!« »Pa saj	Jan	ni tako mislil,«Patera je ves nesrečen, Maltzahn	A
Ampak on vpraša častnika, ali ve, kdo je bil	Jan	Žižka iz Trocnova. Častnik izvleče sabljo in	A
za črno prst,« reče ona po nemško in mu pravi	Jan.	Na mestni sovjet v Poltavi ne moreta, pri priči	A
»Polne hlače ga ima, samo ne vem, zakaj.	Jan,	jutri boš moral sam k njemu, zmenjen sem z zidarjem	A
»Trinajst in enajst.« »	Jan,	a ne majčkeno pretiravaš?Ni prav, da tako gledaš	A
Pred oknom si ORTEN kot piarist in raziskovalec	JAN	EVANGELISTA PURKYN� sključen nad mikroskop nekaj	A
Lačen sem že prav pošteno.	Jan,	ali ni tvoj Purkynê malo preveč požrešen?Sem	A
»Posrano.« »	Jan,	zdaj pa dosti!«Podol si hlastno sname z glave	A
Rettigová kot Podol: »Veš,	Jan,	nekaj ti je treba priznati: ne le da kronično	A
živce mi piješ s tole svojo ironijo! Nadaljuj,	Jan,	Klíma mi je všeč.« Patera:	A
bi moral pač kdo ziniti kakšno strokovno. In	Jan	je za to najbolj primeren.« »Najbrž	A
Podol plaho potrka: »	Jan,	ti gre dobro?Počasi bi se morali napraviti.	A
govor, ki so ga dotlej skrivali pred njim: »	Jan,	saj bo šlo.« Orten, nenadoma prost,	A
Orten pomenljivo pomeša po svojem vedru. »	Jan,	kaj govoriš?Olbrama poznam že dvajset let, prijatelj	A
je za posledicami svojega sežiga umrl študent	Jan	Palach’. Pešci so se nemo pridruževali sprevodu	A
nasmeškom sloni ob zidu neke hiše, zgoraj ime	Jan	Palach.Podol mu jo molče vrne.	A
Orten. »Tvoji zadkinovski oglatosti,	Jan,	se pravzaprav čudim.Pri tvojem smislu za mero	A
težavah postane stvar za Podola oprijemljiva. »	Jan,	a ne bi moral zraven tudi kakšen kipar?« se	A
prepošiljati, tukajšnji naslov je vendar preskop: ‘	Jan	Orten, Friedland, Grad’.To lahko zavede.«	A
zataknilo, zdaj bova morala na hitro spakirati, ne,	Jan?	Videti še moram, kaj bodo rekli doma.	A
»Mislim, celega imena.« »	Jan	Orten.« »In kako je bilo ime vašemu	A
zbegan. »A se vam res tako mudi proč od nas,	Jan	Stjepanovič?«Maltzahn in Podol se zarežita.	A
nekaj izvedel od Ortna. »Kaj vam je bliže,	Jan	Stjepanovič, gnajs ali granit?« »Gnajs	A
naj živi!’ in ‘hvala lepa’ mora vse opraviti	Jan.	Kje pa si se pravzaprav naučil?	A
se brani Qvietone. »Potem pa ga naj vzame	Jan,	on nima še nič,« se Podol obrne k Ortnu. »Bila	A
nimamo,« se spomni Maltzahn. »Mogoče bi ga	Jan...	« »Jaz sem že sodnik in Osip,« naglo	A
njihovem novem odurnem znanstvenem mestecu.	Jan,	daj mi skodelico!« Orten pomisli:	A
dobro, da jim ni treba igrati proti otrokom. »	Jan,	ti boš v vratih.«Orten zamenja svoji dve palici	A
Triindvajset let je imela. In	Jan	Palach...Si kdaj slišal zanj?«	A
Orten potegne Podola nazaj. »Kdo je	Jan	Palach?«Oleg se mu približa.	A
je, iz protesta proti vaši pomoči! In drugi,	Jan	Zajíc...« »Tega nisem vedel!	A
Odpreti jih moraš!	Jan,	a imaš kakšen izvijač ali pa malo dleto?«	A
kavelj, za katerega ne vé, čému bi lahko rabil. »	Jan,	primi ga za glavo!«Popraska po plombi, pa se	A
16. »	Jan,	zaboga!Kje pa si bil ves čas?	A
kamor nočemo!« »Nikar zdaj ne pretiravaj,	Jan!	«Podol vstane in išče po polici.	A
ne bi smeli že ogledati muzeja.« »Ne nergaj,	Jan,	saj imajo gotovo še kaj drugega. Na primer kakšno	A
ušesa in nam je potem sledil v čakalnico, ko je	Jan	prišel noter.« »Jaz ga nisem opazil	A
»Mmm, bolje od mojega božičnega krapa!	Jan,	moraš pokusiti!Ali pa kar lepo porini sem!«	A
spraviti med ljudi! Jaz vzamem svoje slike, ti,	Jan,	svoje mavce in Olbram svoje bimetale ali cementne	A
topleje,« podžiga Svoboda. »Kaj pa misliš ti,	Jan?	« Orten je zatopljen v izložbo pod arkadami	A
ortopediji, me ne preseneča, tvoja zdravnica,	Jan,	je zmeraj imela dober nos.« Orten bi	A
bomo razočarali cel kup ljudi,« reče Podol. »	Jan,	a imaš vsaj še tiste japonske znamke?« ‘Za udeležbo	A
za vse napore, njegova lastna mala sestrična	Jan,	vsa rožnata in vedra se je hihitala, bolj zaradi	A
da jih imaš petnajst." "Osemnajst je stara,	Jan,	prisežem," ji je rekel Sharky. "Sranje," je	A
prisežem," ji je rekel Sharky. "Sranje," je rekla	Jan	in se ozrla proti točilnemu pultu. "Daj no,	A
in se ozrla proti točilnemu pultu. "Daj no,	Jan,	" je tiho šepnil Sharky. Brianna je nehala jokati	A
nehala jokati, zdaj se je samo še tiho cmerila.	Jan	jo je spustila k nogam. "Prejšnji teden so bili	A
plačati globo, zato mora odtod." "Daj no,	Jan,	" je spet šepnil Sharky. S Sharkyjem sva strmela	A
ona, grem tudi jaz," je tiho zagrozil Sharky.	Jan	je vrgla cunjo čez rob vedra in se zazrla naravnost	A
filmske luči. "Oh, sranje," sem slišal reči	Jan.	Oči sem si zaščitil pred bliščem barv; bil sem	A
in pretvarja v drugačen, pesniški govor.	Jan	Beneš: DRUGI DIH Angleški pisatelj Graham	B
brezprizivne oglatosti, trdote in togosti sistema.	Jan	Beneš je češki pisatelj, to pa pomeni, da se	B
je treba dodati še nekaj podatkov o avtorju.	Jan	Beneš je rojen leta 1936.Študiral je na ugledni	B
iz oči po obeh dveh licih. ”Saj tudi jaz,	Jan,	pred tridesetimi leti ... o, krepki fantje smo	B
bili ... vriskali smo, pravim ... tudi jaz, glej,	Jan	... o Jan moj, Jane, Janjek!“ Kakor da bi z	B
vriskali smo, pravim ... tudi jaz, glej, Jan ... o	Jan	moj, Jane, Janjek!“ Kakor da bi z nožem udaril	B
pogledal z očmi, ki so bile vse zakrvavele. ”	Jan...	“ Videl sem vojaka, zelo čokatega, plečatega	B
življenje za svoje ovce in jih pripelje v en hlev (	Jan	10, 1‒17); ki je najvišji Pastir (1 Pet 5, 4	B
njem studenec vode, tekoče v večno življenje« (	Jan	4, 14).77 Živa voda je tudi simbol Sv. Duha	B
vrata, kdor skozi mene vstopi, bo odrešen« (	Jan,	10, 910). vrtu, med katerimi je tudi nagelj	B
pojavi tudi na svetnih podobah. Flamski slikar	Jan	van Eyck (1386-1441) izdela sliko »Mož z nageljnom	B
Turki in njena edina vsenarodna junaka sta bila	Jan	Sobieski in princ Evgen Savojski.Že general	B
imenu Adama Mickiewicza, krakovsko gledališče in	Jan	Kott, filozofija Leszeka Kolakowskega, literarni	B
povzel v stavku: V začetku je bila Beseda (	Jan	1), pripoveduje o tem, kako je Bog ustvarjal	B
pozdrav pa vama obema! Ivan Cankar Na Dunaju 14.	jan.	908 10 Draga gospa Ada!	B
pozdravlja Ivan Cankar Na Dunaju 20.	jan.	908 11 Draga gospá Ada!	B
spoštovanjem Ivan Cankar Na Dunaju 9.	jan.	1908. Dunaj XVI.Lindauergasse 26. II. 19.	B
odgovora. Z odličnim spoštovanjem Na Dunaju 14.	jan.	1908.   Ivan Cankar Dunaj, XVI.Lindauergasse	B
spoštovanjem Ivan Cankar Na Dunaju 17.	jan.	1908. 5	B
spoštovanjem Ivan Cankar Na Dunaju 27.	jan.	1908. 6	B
spoštovanjem Ivan Cankar Na Dunaju 30.	jan.	1908. 7	B
Iskren pozdrav Tebi in vsem! 31.	jan.	1909   Ivan Cankar 10 [17	B
Te Tvoj Ivan Cankar. Dunaj 26.	jan.	903. 18 Dragi Govekar!	B

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani