drugič (201-300)

poslušati zbadljivih besed in ogabnih pridig.	Drugič	ni bilo treba sezuvati škornjev, kar včasi ni	A
v podobi gospodične Mici. »Kar idiva, boš pa	drugič	plačal! Da, in denarja ne pozabi, Smuk!	A
ves svet, izvzemši njegovo mater, izdatno grd,	drugič,	ker se v damski družbi baje ne zna dovolj prikupljivo	A
sebi umevno ‒ zakaj pa so sicer predeli? ‒ in	drugič	zlasti zaradi sodnega nadzornika, ki prelistujoč	A
dveh naslovov, prvič kot voljeni predsednik,	drugič	kot virilist, ker sem predstojnik okrajnega	A
neumne številke in ni ne ena bila izžrebana;	drugič	ne bi bile nič zalegle, ko bi bile prav izžrebane	A
Tončka je postalo strah in je zbežal v sobo. Ali	drugič	je zopet čakal na Sultana in Sultan ga je že	A
doma in je bil zato še brez popoldanice, in	drugič,	ker kruh drugod vedno bolje diši kakor doma	A
zahteval, bi je ne dobil, kje neki! ‒ pač pa	drugič	sam plača Kocmurju na roke dvajset kron.Zato	A
Prvič zato, ker je šel z doma brez dovoljenja,	drugič,	ker je prinesel domov strgane hlače, in tretjič	A
je vedno sejala po gostilnah, enkrat v tej,	drugič	v drugi.Imela je sicer v zasebni hiši najeto	A
Kar je, to je.	Drugič	bom vedela ‒ s štirimi pari me ne spravite več	A
kdaj naj bi znal, ko je v krivdi šele prvič!	Drugič	bo drugače. Slišal sem, da v zaporih z njim	A
njih mnenje, da se upošteva. Je pa zvonjenje	drugič	tudi javna zadeva, kajti zvoni se jako javno	A
prvič, ker je jako zdrava in priporočljiva,	drugič	pa, ker raste sama in je ni treba kupovati.	A
parceli tudi še nisem nič pisal, morebiti bom	drugič	kaj več. Na tej parceli jako bujno uspeva špinača	A
prvič, ker je kočljiva ali škatljiva ob sebi,	drugič,	ker se tiče dam ali škatel. Zdi se mi, da dovtip	A
rečeno, ker spoštujem ustavo in zakon o tisku,	drugič,	ker sploh ne utegnem, ampak moram skrbeti za	A
Za to je potrebno dvoje: prvič navdahnjenje,	drugič	snov. Nekateri gospodje s širokimi klobuki pravijo	A
upokojitev na pravem tiru. Zdajci stopi že	drugič	na plan glavna kontrola, s prepisom potrdila	A
menil z jugoslovansko dušo, ne vem. To mi mora	drugič	razložiti bolj natanko. Ali kar sem zapazil	A
siliti Vas ne bodo smeli. Če bi jaz prišel	drugič	na svet, se ne bi branil krsta; kar se tiče	A
zanimiva? Prvič je lepa in napeta in sploh,	drugič	pa je jako praktična, ker jo lahko nadaljuje	A
pijanec, da bi ga užival v človeški družbi.	Drugič	je pijanec še bolj vreden usmiljenja zato, ker	A
Deset dinarjev je preveč: prvič jih nisem imel,	drugič	‒ za deset dinarjev bi po štiristo letih dobil	A
pot seveda ni bilo kaj z branjem. Morebiti bo	drugič,	kadar bodo pisali vojno in kaj je zanjo treba	A
Kolke vnaprej prvič! Kolke vnaprej	drugič!	Kolke vnaprej tretjič!«	A
luknjico: »Zares, slanina diši!« Vtakne nos	drugič:	»In še druge reči!« Vtem so priskakljale vse	A
mi prileže, da sem se tako osmodil. Bom vsaj	drugič	vedel, kaj se pravi vtikati se v kupčije, ki	A
sedaj pit zdravilno vodo k studencu Urbasu,	drugič	po gozdu nabirat gobe; včasih pa sta se popela	A
izplačal. Kar za ušesa si zapiši, da boš vedel za	drugič!	« Ali si je Lisko zapisal za ušesa ali ne, ne	A
koze in kozliči. Toda kakor hitro jim je še	drugič	zapiskal stari gams, je starka ubrala pot skozi	A
je rekel: »Ali slišiš, kako te vsi hvalijo.	Drugič	kar sam od sebe starim ženam tako postrezi.	A
vas je Janez priukal in pravil vsem, da se je	drugič	oženil. Pobegla žena se je novega doma hitro	A
iglo grede rahlo zbodel tujega gospoda. Prvič,	drugič.	Tujec je čutil iglo in rekel: »Tu sem vam v napoto	A
Po vsej glavi je bil krvav.	Drugič	si ni upal več v luknjo.Jazbec ga je pošteno	A
dve jajci dobil od dobre matere v dar, si je	drugič	nisem upal nadlegovati še za dve.Poprositi je	A
Res je, nerodno sem te vprašal: Zato vprašam	drugič:	Kaj si?« »Ovčar, ki pasem tristo ovac in sedem	A
suhem listju. Premišljeval je, s kom bi se	drugič	poskusil. Strašno ga je bilo sram, da ga je	A
da so si ljudje ušesa mašili. Zabrlizgal je	drugič	in še tretjič.Tedaj se je pocedil skozi sotesko	A
»Srečno pot, fantje! Če pridete	drugič,	pridite z zemljevidom! In pazite, da pojdete	A
priznam, da sem nekajkrat s koso predaleč mahnil,	drugič	boš pa ti v moje vkosil.Za ta klobuk slabega	A
se je kmalu razleglo po dvorišču. In kmalu še	drugič:	»Tak, Francka, ali si gluha!« »Kaj pa je, da	A
vprašanje kajžarja Luke, dasi mu ga je zastavil	drugič.	Zato ga je Luka sunil: »Kaj si gluh, kali?«	A
Ženske so hvalile Klandro in ji obetale, da jo	drugič	izvolijo za poslanca.Ko se je šunder polegel	A
med pivci. »Možje!« Petrin je povzdignil glas	drugič:	»Vsi gremo na nabor ‒ do petdesetega leta.«	A
Janče. Ciril je res izpil. In natočili so mu	drugič	in tretjič. Trda tema je bila, ko se je vračal	A
izpodrinili s proge. In bolezen naj ti je nauk za	drugič.	« Ciril se je dvignil potrt in potoglav.	A
strelica, kragulj je jezno zapihal. Prijezdil je	drugič,	strelica je prhnila tikoma glavé, hipodrom ga	A
ljudstvo je zamrmralo, ker ni sprožil. Jezdil je	drugič,	strelica še vedno za pasom, konj v vedno besnejšem	A
katerimi je veleval stotniji. Ko je ponovil	drugič,	ponovil tretjič, je obstal, potegnil meček in	A
»Gospod, ti si vseveden.« »Praviš že	drugič.	Žal za čas.	A
Polnoč se je bližala, Iztok se je vrnil že	drugič	v njegov dvor ter se pomudil za trenutek pri	A
s slonokoščenim kladivcem na ploščo, udarila	drugič,	udarila tretjič, da se je kladivce razpočilo	A
ljubezen ‒ prvi spomini! Pozabiš, ko zaljubiš	drugič	‒ tedaj se dobi drug prijatelj, ki te otme	A
svobodnim starešinam?« »Nihčè!« je zagrmelo	drugič.	»Lažete,« je povzel Volk, »lažete!	A
sanjah so se gibale pred njim sence. Bral je	drugič,	tretjič, prsi so se mu širile, čedalje globlje	A
lažem, pravim!« je ponovil Radovan in pljunil	drugič.	»Pa kljub Epafroditovemu vinu ne bodi ohol in	A
psoval in z bičem zapodil. Sonce je vzhajalo	drugič,	odkar so odrinili na pot ‒ čudovito jasno in	A
vrata, se takoj ni odzval nihče. Ko je potrkal	drugič,	je slišal glas: »Prosim za trenutek	A
Ivan Brest Alena je brala prvič, brala	drugič.	Topa je zvila pismo in ga skrila v žep.	A
če Ga ne boš zapustil.« In prekrižal ga je	drugič:	»In blagoslavljam te jaz, tvoj oče, da ne pozabiš	A
je razgalila, se je oglasil lepi poročnik: »	Drugič	malo pazite, kaj delate, in na jezik tudi!«	A
čelo in rdečim mravljam pogledati v oči. Že	drugič	sem bila odrešena, in tudi tokrat me je rešila	A
prestala si jo, zdaj je v redu, boš vsaj vedela za	drugič.	Ampak v sosednjem razredu so imeli nadučitelja	A
»Škoda! Pa	drugič!	«Previdno se je ozrla za druščino.	A
očetu: »Ni mi šlo tako, kot sem hotel, ampak	drugič	bom uspel.«Oče je samo pokimal.	A
»Nič hudega, če nimate, boste dali pa kdaj	drugič,	saj se poznamo.« »Imam, samo nekam se mi je	A
Ná,« je v to ozračje ko strela z jasnega že	drugič	udarila teta Rozi, »napolitanke sem ti prinesla	A
Še ne.« »Misliš, da	drugič	pa boš?« »O, bom.«	A
kaj mora, in to pravočasno. No, bo vsaj za	drugič	vedel!« je zadovoljno pribil Rudi. Pogledal	A
Samo privošči si. Zdaj tukaj,	drugič	tam, kdove kje. Vsi so ji govorili,	A
Kadar je tako vroče, mi vino ne gre. Ga bom kdaj	drugič,	na vaše zdravje.« Tine je stopil k točilni	A
preden se to konča! Danes se ne bom nič pogajal,	drugič!	Naj dela, kar hoče, samo da se prej ko prej rešim	A
»Kajpak! Malo drugače moram čitati: prvič,	drugič,	tretjič, četrtič ... Prvič, prvič ...	A
Kaj če govorijo: pritisni ali porini prvič,	drugič	...Ha, imam jo!	A
srečanje zapustilo odtisk na njegovi roki? In	drugič?	Lovrek je že naslednji dan skrivaj obiskal preužitkar	A
glavo. Jezil se je nase in si obljubil, da se	drugič	raje vzdrži pijače, ki je bila po njegovem mnenju	A
neprijetna vloga je doletela odvetnika, ki mu je že	drugič	spodletelo.S kislim obrazom se je poigraval	A
Huda stvar za Miklausina! Že	drugič	ga je Gradnikov sin udaril po najobčutljivejšem	A
napetih dneh. Medtem pa je Miklausin zamahnil	drugič:	bolje je meril in občutneje je zadel.	A
»Pazite se! Že	drugič	vas moram grajati!Spite lahko podnevi, zdaj	A
pritajenim, toda strogim glasom: »Gospod poročnik,	drugič	dobro premislite, preden se spet osramotite	A
toda srčna potreba mi veleva, da se dvignem še	drugič,	zakaj Beli dvor je doživel vprav na lepi današnji	A
posebno ljubo. Prvič nisem imel mnogo časa,	drugič	pa mi je izmed vseh stvari na svetu najzoprnejše	A
mehka mesečina. Vrnil se je, dotaknil se je v	drugič	njenih prs, nagnil je glavo in ustnice so se	A
umerjenimi koraki proti durim, okrene se, pokloni se	drugič	in odide.Resen je njegov obraz, skoraj svečán	A
dvoje: prvič so ljudjé preveliki pijanci in	drugič	ni denarja ...“ Boj, ki je treba denarja zanj	A
Prosim, gospod Ognjišček, tu imate dvajsetico, a	drugič	želim, da napišete pobotnico za vsak krajcar	A
Takrat je prišel dolgoroki delavec in ko je šel	drugič	mimo, je postal ob postelji.Glava mu je klonila	A
niso snovi, snov je kvečjemu blebetavec sam.	Drugič:	Polonij ni bil ljubimec Ofelije, temveč njen	A
bilo, kakor sem rekel, predolgo in prenerodno.	Drugič	imam časih rad, da pokažem svojo skromnost,	A
ljubezen v zasmeh in ponižanje. In zdelo se ji je	drugič,	da je grešila ... ”Kdo gre tam, Hanca, ali	A
prvič zato ne, ker sem človek iz globeli, in	drugič	-- to sledi namreč iz prvega -- ker sem poleg	A
ozrl Krepelka na črne vrstice, ozrl se je v	drugič	in se je nasmehnil. ”Kaj je drugače tudi še	A
greh in nadlogo vsega sveta. Pokrižala se je v	drugič	in je nastopila blatno pot, ki se je vila nizdol	A
”Ne tja, ne proti durim!“ je ukazala. V	drugič	se je prikazal nelepi, spolzki smehljaj na njegovih	A
drevjem, na rdečeličnega kaplana; nato je pogledal	drugič	na šolo in zdela se mu je še bolj pusta in mračna	A
gostilni Mantova bralno in izobraževalno društvo.	Drugič:	zaljubljeni ste v Minko, ki sva jo takrat videla	A
v gostilni Mantova in sploh nikjer ničesar;	drugič:	ogibljite se Bistre in njenih izkušnjav kakor	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani