nova beseda iz Slovenije
zdrsnil po bregu v dolino, jaz pa za njim. Šlo je | dalje | v strastnih skokih, brez poti gor in dol. Kadar | A |
Sram jih je bilo. Tiho smo odšli | dalje. | Konec kolovoza, kjer je bila jasa in lep razgled | A |
tam pa med Stolom in Srednjim vrhom za Šijo in | dalje | na Vrtačo.(Naj ugotovim tu ime za Vrtačo. | A |
prešernosti sva se odločila, da jo udariva takoj | dalje | in čez Koren v Kranjsko goro.Res sva tvegala | A |
gozda je prišlo sedmero srnjadi. Ila je drvil | dalje | in se hropeč prikopal po snegu do Vorha. »Kriste | A |
več. Kaj vse je videl, preden se je pretolkel | dalje | brez pravic in papirjev ‒ njegova pravica je | A |
Ljubelj sta jo mahnila, na Celovec in potem | dalje | še pet dni peš do Judenburga.Tuji mojster je | A |
vreden zakonskega prstana. Življenje je teklo | dalje. | Tesna vez med sosedoma je bila pretrgana. | A |
trdil Mlinarjev in izpil. Pustili so jih in šli | dalje. | Čim bliže so bili postaji, tem večje trume so | A |
cesti za trumami, ki so vrvele kakor omotične | dalje. | Deset minut so imeli še do postaje, pa so že | A |
ogibali in mu delali prostor. In kolovratil je | dalje | in ni nehal kričati, dokler se ni zadel ob načelnika | A |
vedel, kdaj so se začele tiho in zalazno snovati | dalje. | V mislih je gospodaril na Kozjem hribu: k Blaževi | A |
Ali Franceta ni bilo več. Jera je molzla | dalje. | Ko je pomolzla Pisano, ni pristavila stolčka | A |
da je skrival Franco. »Le daj in pomagaj še | dalje. | « »O, saj bom, gospod. | A |
se zmračile. S silo se je pognal, da je šel | dalje. | Gledal je v tla, ali kljub temu je dobro videl | A |
ostanem, kot sem rekla.« Golobovka ni silila | dalje | v hčer.Lojzi pa je rekla, naj le Fracko spet | A |
Jančarica se ni niti ozrla in je mirno žela | dalje: | »Da bi bilo vsaj še en teden lepo!« France se | A |
črna ruta,« ni nehala Klandra in je natolcevala | dalje. | Jančarica je prišla na pošto in potrpežljivo | A |
konju, je kričal nerazumljive besede in jezdil | dalje. | Voz za vozom ‒ še enkrat toliko, kot jih je | A |
nabrekle, plave vijuge na mečih. In šlo je | dalje | od mize do mize in vsak je bil vesel, če je | A |
suši,« je vzdihovala. Drugi dan zajemajo vojaki | dalje. | Miholka prosi in kaže na studenec 200 korakov | A |
v hiši, na otročiča, na hlev. Vojaki dvigajo | dalje. | Ponoči obesi Miholka žabico na vrata vodnjaka | A |
zamahnil z roko proti njej in naglo odvede vojaka | dalje | ter ga ogovarjal, ker se je bal za Franco, da | A |
pridigoval, prijatelj!« Moža sta šla nato zamišljena | dalje. | Na ovinku pred njima se je pokazal sključen vojak | A |
ločili. Stiskar je šel navkreber proti domu, moža | dalje | po cesti.Jamnik se je ozrl za Stiskarjem in | A |
ga je čakala. »Ciril ‒ predolgo te ni bilo, | dalje | kot so mi obljubile tvoje oči.« »Molčite, saj | A |
vojak z voza lepo sedlo. Nato je avto zdivjal | dalje. | »Ali si videl?« me je nagovoril tovariš in kazal | A |
kolodvor, da se tam prepričaš.« Molče sva šla | dalje. | Iz dolgih vlakov je štrlelo natrpanega vojaštva | A |
in gledal na valove Donave, ki so pluli mimo | dalje. | Kaj je to? | A |
bizantinska vojska ni daleč. Toda Iztoka je gnalo | dalje. | Mordà za onim hribom tabori Hilbudij! | A |
zgrudi? Moral ga je ustaviti, da je šel korakoma | dalje. | Lákotnice so mu plale, vse kite so se tresle | A |
konj. Leno je zlezel zopet na konja in jahal | dalje. | Včasih je pognal v dir, pa zopet prenehal in | A |
je zlezel na konja; pogledal je še nekoliko | dalje, | pa veliki skoki so se izgubili.‒ Iztok je jezdil | A |
sam pa izginil v goščo in se plazil po lesu | dalje. | Druga dva tovariša nista šla za njim v sotesko | A |
ter v temi ‒ mesec je zašel ‒ gazili uspešno | dalje. | Ko se je zasvitalo, se je popel Iztok počasi | A |
katerem je oprtiv nosil tul, zlezel s skale in šel | dalje. | Pol jutra je že prevozilo sonce, ko se je ustavil | A |
dovoliš, da prenočijo moji v taboru. Jutri krenemo | dalje! | « »Naši gostje ste. | A |
Iztok, se je ozrl nanj izpod čela in se ukvarjal | dalje | z delom. »Radovane, tako sam? | A |
proti Bizancu. Hodila sta spešno, da bi se čim | dalje | odtegnila taboru preden bi ju pogrešili. Proti | A |
oddaljil. Zlezla sta izza grmovja ter potovala | dalje. | Bilo je temno jutro. | A |
zlepa; koder se jim je dobro godilo, so ostali | dalje | in si nabrali brašna za pot. A po cesti so naleteli | A |
molčala. Iztok je bil vesel, da je šlo urno | dalje. | Večkrat se je skrivaj ozrl po rávni cesti, se | A |
nategnil brzde in zopet je šlo v živahnem diru | dalje. | Pot pa se mu je v gostejših curkih pocedil po | A |
je nerodno prekrižal preko prsi. »Ne govori | dalje! | Pojdita svojo pot in pustita gospoda, ki počiva | A |
Smrti ga otmo naša kopja in meči.« »Šla bi | dalje, | ko bi imela pasje srce, kakor je tvoje!Tako | A |
sape, se igrajo z njegovimi kodri in hitijo | dalje | na griče, kjer šepetajo z mirtami in cipresami | A |
kričal na ljudi, kljub temu so šli le počasi | dalje. | Ko so polagoma prišli do konca, se je cesta razširila | A |
glasovi in vzkliki začudenja. »Naj govori | dalje | tvoja častitljivost,« je prosil Melhior. »Bi | A |
strune, zajame pesem iz lepih oči, pa se napoti | dalje, | pozabi in živi svoboden.Samo strune vedo o tihi | A |
Prijatelj bodi naš, udari na plunko ‒ voz gre | dalje. | A da te ne razžalim ob tej uri, se tudi peljem | A |
tkalcu pisane niti. Izkušeni lisjak je gledal | dalje | ko preprosti barbar, ki bi isto govoril v nizki | A |
priljubiti ‒« Skoraj šepetaje je brala Cirila | dalje. | Irena je sedla na mehek stolček, naslonila se | A |
izpregovoril polglasno besedo, nato urno delal | dalje. | Silenciarij mu je podajal preko mize s tresočo | A |
in da kar najhitreje opravi v palači, da čim | dalje | prebije ob Ireni. Do vrat ga je spremil Epafrodit | A |
nova postava?« »Svila ‒ monopol ‒ od jutri | dalje, | monopol, gospod!Ah, in ti imaš svile, vem, da | A |
Upravda ti vzame, predrznež!« Nato je bral | dalje. | »Despotu zvesti hlapec ‒ o tem pričajo caričin | A |
skoparil z zlatom, ko je šlo za dvor. Zato ni | dalje | silila v Justinijana, da bi zaprl Grka.Tesno | A |
potratil več časa in speljal tajna vohuna čim | dalje | od vile. Zakaj Numida je doma sprejemal v hlev | A |
počaka Epafrodita. »Stoj! Straža! Ne dá nam | dalje! | « »Naprej!« pošepeta Epafrodit in stopi odločno | A |
Za to se despot ne meni! | Dalje! | « »Mogočni despot, nenasitna pošast, krvosès | A |
tudi to je zapisal Epafrodit, je razmišljevala | dalje. | »Otel? | A |
Vtem je Upravda v tajni seji mirno razpravljal | dalje | važna državna vprašanja.Govoril je o monopolu | A |
ušel jezi Upravde, ker ni despot povpraševal | dalje | o Orionu in je imel vse samo za zvijačo Slovena | A |
carico. . / . / stran 50 . / PETO POGLAVJE Iz | dalje | se je svitalo jutro.Zvezde so postajale redkejše | A |
ladjo, naj se ji ne ognejo. Ob njej naj plovejo | dalje | in razvijejo njegov prapor.Če pa bi se bližala | A |
segla po denarju. Ko je prebil strah, je štel | dalje, | preštel do zadnjega, spravil, tesno zavezal | A |
stran 58 . / Rekla je samo, da želi ostati | dalje | časa pri njem na deželi, ker ji ni bilo dobro | A |
/ . / stran 63 . / Epafrodit je šel mirno | dalje | in mu namignil z roko, naj se loči od njega | A |
konje, prenočili in drugi dan spešno jezdili | dalje. | Dobili so usedlino, poraslo z visoko travo. | A |
vojakov iz Bizanca, in tako brez skrbi jezdili | dalje. | Polagoma se je znočilo. | A |
ravnine, ki jih je ločila od Slovenov. Tolpa ni | dalje | vzdržala.Z glušečim vpitjem so jo udrli Sloveni | A |
proti njemu kopje, da je odbil udarec, in vihral | dalje. | Oko mu je sevalo izpod šlema kakor jastrebu, | A |
dovolil molčeči Rustik. Nato je šlo v istem diru | dalje | v noč.Tretje jutro so zagledali Propontido. | A |
ugrabljeno zemljo onstran Donave; kako bi udaril še | dalje | preko Hema, zagrozil samemu Bizancu in poiskal | A |
spogledali. Edini Rado je drevil kakor v sanjah | dalje. | Ali nenadoma so videli, kako se je vzpel njegov | A |
gore. Pomikal se je ob robu grmovja uspešno | dalje. | Ob konjih ni začutil ničesar. | A |
vrsta. »Mnogo vojščakov!« je preudaril in lezel | dalje. | Obe roki sta mu že krvaveli opraskani in obodeni | A |
obdarovan in čaščen od naših ljudi!« Išče jo | dalje, | se je razveselil Iztok.»In Tunjuša še ni iz | A |
ovce, povezal s konopci ujetnike in se drevil | dalje, | ko je zapalil selišče. Groza je hodila pred | A |
označila smer; je ustavila kobilico. »Jezdi | dalje! | Do jutra boš pri Donavi. | A |
posvetila kaluža, tedaj se je prepričala, da beži | dalje, | dalje. Proti jutru je ponehalo deževati. | A |
kaluža, tedaj se je prepričala, da beži dalje, | dalje. | Proti jutru je ponehalo deževati. | A |
Stisnila je konja, nagnila se mu na vrat in vihrala | dalje | dalje. Topot je potihnil, zdelani konj se je | A |
konja, nagnila se mu na vrat in vihrala dalje | dalje. | Topot je potihnil, zdelani konj se je ustavljal | A |
se je ustavil in šel s trudnim korakom počasi | dalje. | Ljubinica se je okrenila v sedlu in prisluškala | A |
ker si mi prizanesla!« Korakoma je jahala | dalje. | Jutro se je razžarilo, sončni žarki so topili | A |
veselila. Sklenila je, da se napoti brez smotra | dalje | in poišče selo, kjer se ponudi za sužnjo, da | A |
bila raztrgala. Ko se je odpočila, je gazila | dalje | po dračju, po listju, rila skozi gosto grmovje | A |
pustil Balambaka pred šotorom in se napotil | dalje | iskat sledi po ugrabljeni deklici.Toda čudna | A |
rod še pel pesmi o nji. Toda sedaj ne vprašuj | dalje. | Ko bi ti razodeval, pograbila bi me taka žalost | A |
zdramil trudno vojsko in jo brez oddiha gnal | dalje, | da bi čimprej dospel pred Toper. Prefekt Rustik | A |
gonil srdit in ponosen stotine barbarov vedno | dalje | in dalje v tesne soteske, upajoč, da jih tam | A |
srdit in ponosen stotine barbarov vedno dalje in | dalje | v tesne soteske, upajoč, da jih tam zgrabi stisnjene | A |
gubice na čelu. Toda Brest je govoril naglo | dalje, | da mu ni mogla ugovarjati. »Gospica | A |
po cesti. Brest se je še trikrat za vozom iz | dalje | odkril, Alena se pa ni ozrla. »Nekaj | A |
Hlapec se je ozrl, zatezajoč pesem venomer | dalje, | prenehal pa je sredi verza, ko je videl Alenino | A |
zobmi, zacmakal z žejnimi usti - in smrčal mirno | dalje. | Smrekar to noč ni zatisnil očesa. | A |
-« se je zlobno nasmehnil Smrekar in bobnal | dalje | in razmišljal... Alena je ležala tedaj | A |
Žalostno,« je dostavil Brest. Molče sta stopala | dalje | in prišla do Smrekarjevega dvorišča. | A |
nič njeno vedenje, razlagala in učila mirno | dalje, | kakor je veleval urnik. Šolarjem je prijazno | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |