da (1.101-1.200)

kosteh nikoli, nikoli, nikoli nihče ne pomisli,	da	je nekje med kostmi utripalo kakšno srce, pa	A
kostmi utripalo kakšno srce, pa čeprav pasje,	da	so ti ljudje imeli nekakšne duše, četudi pasje	A
vsaj ukvarjala s srcem. Ni izkopavanja src, ne	da	se jih izkopati, toda za seboj zapustijo veliko	A
ušesa organ našega sluha. Včasih so verjeli,	da	je duša v srcu, da je prav od srca odvisno vse	A
sluha. Včasih so verjeli, da je duša v srcu,	da	je prav od srca odvisno vse, čisto vse.Duša	A
srcu in o duši teh ljudi? Kakor rečemo za oči,	da	duša gleda skoznje, in za ušesa, da skoznje	A
za oči, da duša gleda skoznje, in za ušesa,	da	skoznje sliši, tako lahko tudi rečemo, da duše	A
ušesa, da skoznje sliši, tako lahko tudi rečemo,	da	duše ljubijo s pomočjo srca ...Od kod ti čudni	A
reklo klasična halštatska lepota ... a ni škoda,	da	je tak človek padel... morda je bil svečenik	A
Oprostite, samo vprašal sem. Nisem vedel,	da	so imeli namreč rudnike. HABILIS: Seveda	A
HABILIS: Kaj je, kaj mahaš. HONZA: Sem mislil,	da	ste malo v transu.Pomagati sem hotel.	A
HONZA: Klošar. HABILIS: Pa klošar, ko	da	je tu kakšna razlika. HONZA: Je razlika.	A
Midva sva tako daleč narazen, svetlobna leta,	da	med nama sploh ne more biti nekega razmerja	A
drugače ne gre v glavo. Skratka, dejstvo je,	da	med nama zaradi teh neznanskih razlik sploh	A
dal mi je za liter, večkrat gre tam mimo in mi	da	za pijačo in nikoli ne reče, naj si raje hrane	A
Šest. HONZA (nepotrpežljivo): Saj vem, no,	da	je prav šest. Ampak, on je rekel, da pet, ker	A
vem, no, da je prav šest. Ampak, on je rekel,	da	pet, ker gledališče nima več denarja, kot za	A
tako blesavega še nisem slišal. Mislil sem,	da	je literatura resna stvar.Pomislite no ... na	A
veži ... aja, pri antiprotagonistih. HABILIS:	Da.	Ni antagonizma, ni konflikta, ni ničesar.	A
vam vaš vsakdanji kruh, možnost preživetja,	da,	celo sodelovanja, pogovarjam se z vami, vidite	A
(Ga zgrabi za ovratnik. Honza se ne	da,	Filibert ga jezno potegne gor.)Honza!	A
vsaj veš, kaj si. Jaz imam tako slab spomin,	da	še tega ne vem. HONZA: Jula, je tale nor	A
je tale nor? . / . / stran 45 . / Pravi,	da	so jih metali v Auschwitzu v rudniška brezna	A
Ali pa sem malo nor jaz? Misliš,	da	preveč pijem?Sem mislil, da bolj spodaj, kot	A
Misliš, da preveč pijem? Sem mislil,	da	bolj spodaj, kot sem, ne morem biti.Pa se zmeraj	A
spodaj, kot sem, ne morem biti. Pa se zmeraj	da	biti še nižje. Odprejo se vrata.	A
splaši in se umakne. HONZA: Sem mislil,	da	nič ne slišite.Jula je rekla.	A
nisem prav nič bila rekla. HONZA: Si rekla,	da	ne sliši. NELA: Zakaj pa ne bi slišala?	A
Nekoliko močno, ampak dobro. Kako,	da	ti nikoli ne zmanjka? HONZA: To je steklenica	A
. Jula, kaj ko bi ga umili? Profesor pravi,	da	bi ga bilo treba umiti ...Obriti tudi ...	A
ko so me umivali, ja, ko so mi prali glavo,	da	mi je detergent tekel v nos in oči, takrat bi	A
bi koga kar mahnil. Bi tudi koga, ki mi reče,	da	sem človek, kadar sem pes, misli pa, da sem	A
reče, da sem človek, kadar sem pes, misli pa,	da	sem pes, čeprav sem le nekako človek; koga,	A
varuje moje človekove pravice, misli pa namreč,	da	so vendarle pasje.Ampak človek ni narejen za	A
čisto otrpne. Takoj, ko sem prišel, sem vedel,	da	tukaj lahko otrpnem ...Ampak namreč drugače	A
kleti. Pozimi so noči dolge, ampak nisem vedel,	da	so kje še daljše, da je kje ena sama noč, tukaj	A
dolge, ampak nisem vedel, da so kje še daljše,	da	je kje ena sama noč, tukaj, v tem halštatskem	A
halštatskem rudniku. Kadar se zbudim v veži, vem,	da	bodo zjutraj prištorkljali kakšni ljudje, in	A
tam je, najprej, čisto zjutraj, taka tišina,	da	samega sebe pozabiš ... potem pa steče življenje	A
noge vsak v svojem lavorju. Habilis se skloni,	da	bi pobral brisačo, ki je vsa mokra.Z gnusom	A
in zamahuje z gorjačo, kakšenkrat je videti,	da	ga bo celo udarila, toda profesor se prav tedaj	A
profesor se prav tedaj skloni ali umakne na stran,	da	bi pobral kakšno stvar.)In če se kakšen najde	A
Kako, Filibert, kako naj to razumem?	Da	lahko tako pameten moški, moški, ki jevse svoje	A
znanosti in družbe in pravičnosti, idealom,	da	tako rečem ... Halštata ... kako je mogoče,	A
tako rečem ... Halštata ... kako je mogoče,	da	je tak moški pravzaprav samo moški.In tako ga	A
Že dolgo. ANASTAZIJA:	Da	bi ves svet priznal tvoja odkritja. HABILIS	A
HABILIS: Ne.	Da	bi mi umivala noge. ANASTAZIJA: Mi niti na	A
sva bila še sama, si kdaj pomislila na to ...	da	bi mi umila noge ... seveda si. ANASTAZIJA	A
noge ... seveda si. ANASTAZIJA: Dobro veš,	da	nikoli. HABILIS: Pa če bi te lepo prosil	A
moglo pokvariti. Anastazija si ne more kaj,	da	ga ne bi občudovala. HABILIS: Kaj?	A
Ne, ne, ne. HONZA:	Da	ne?Glej.	A
Halštatska. Nela mi jo je dala. Je tudi rekla,	da	lahko vsakomur povem. HABILIS: Res je.	A
HABILIS: Res je. Madona,	da	je res.To je čisto njej podobno, o ti psica	A
HONZA: Oprostite. Vem,	da	se boste jezili, ampak ne jezite se, prosim	A
zemljo, ki nosi te kosti. Pripeljem jih sem,	da	bi jih uvedel v znanstveno delo, uboge na duhu	A
kesam. HABILIS: Anastazija, a se tu res ne	da	nič storiti? ANASTAZIJA: Svarila sem te,	A
še to: samo še pokončati. HONZA: Saj vem,	da	imate poseben humor, gospa.Kot profesor s tem	A
seveda niso keltske, to se zdaj že ve. Vem,	da	se boste jezili, ampak prosim vas, ne jezite	A
HABILIS: Veste, v nekem muzeju, mislim,	da	je v Avignonu, imajo Janusovo glavo, ki bulji	A
prihajalo do strašnih pobojev. Ali še ne razumete,	da	človeka ne more pokvariti, kar je zunanjega	A
ANASTAZIJA: Kaj vemo, Neli srce, kaj vemo? NELA:	Da	ni bilo nobenega upora v halštatski provinci	A
nobenega prevrata. ANASTAZIJA: Srce, hočeš reči,	da	si profesor izmišlja? NELA: Ne, ne izmišlja	A
potvarjate rezultate raziskav, kaj? Mislite,	da	bo kdo res temu verjel? ANASTAZIJA: Pa kaj	A
se pustila poslati sem. Prvi dan sem vedela,	da	je vse narobe.Samo ne vem še ali res nameravate	A
Si izčrpala vprašanja? Nikogar nimaš več,	da	bi ti odgovarjal. NELA: O pač.	A
Tebe. Precej vprašanj, srce: Kako si vedel,	da	je tukaj tak kup kosti?Kdo ti je povedal?	A
Tako? Zakaj misliš,	da	bom molčala?Kot miška.	A
HABILIS: V brezno te bomo vrgli, v brezno.	Da	bodo izkopali pasje kosti. Gre k Neli	A
srce luknjo sveta, prav grdo so ga iztrgali,	da	je še zmeraj lepo utripalo in je iz srčnih prekatov	A
HONZA: Ja, sem zavijal kot pes. Ti rečem,	da	sem se tudi počutil prav pasje.Sploh ne vem	A
pogumno pasje tuljenje. Se mi je prav zdelo,	da	sem tisti seter, ki pride ob devetih z gospo	A
stran 67 . / Sem zavijal tja gor kot volk,	da	mi je šel mraz po kosteh od lastnega strašnega	A
HONZA: Kaj nazadnje. Bilo je tako grozno,	da	še pes ne bi vzdržal več.Če bi namreč Neli izrezoval	A
Neli izrezovali srce. Pa tudi sem pomislil,	da	namreč nikoli več ne bom sedel tukaj.Da bom	A
pomislil, da namreč nikoli več ne bom sedel tukaj.	Da	bom kar ostal v tistem groznem jašku. JULA	A
Že tri dni je ni. Uboga Nela,	da	se ji ni kaj zgodilo. JULA: Mogoče so jo	A
Potem si oddahne. HONZA: Samo,	da	si živa, samo da še imaš srce, samo da ti ga	A
si oddahne. HONZA: Samo, da si živa, samo	da	še imaš srce, samo da ti ga niso Kelti pojedli	A
Samo, da si živa, samo da še imaš srce, samo	da	ti ga niso Kelti pojedli ...Ampak, Nela, srce	A
je pa močen, kje si ga dobil? ... Sem rekla,	da	Nela.Ampak on reče nekaj drugega, nekaj čisto	A
Kaj, rečem jaz, kaj bom? Sem mislila,	da	je tip malo usekan.On pa: arheologinja boš,	A
NELA: Si ga ti danes že preveč cugal? HONZA:	Da	ga nisi ti? NELA: Jaz že ne, to je bil prvi	A
Ima jako močen okus, ne? NELA: A veš,	da	res. HONZA: (poboža Nelo po prsih) ... ti	A
mano ni lepo ravnal, profesor Habilis. Res je,	da	je bil včasih preveč žalosten.Nobenega heca	A
vseeno malo bolj. Kako je bil ta pameten, tako	da	je bil že malo nor ...Saj je bila zanimiva eksistenc	A
arheologinja, ne? HONZA: Reče pa se, toliko	da	se bo vedelo, kdo je tu najpametnejši: telepatija	A
Ampak to pa ni prav, vesta. Rekel si bil bil,	da	sem bila jaz zraven bila, pa nič ne vem o tem	A
nämlich, skrivnost življenja. Pa tudi to je,	da	nisi zmerna pri pijači.Samo obrnem se, pa je	A
škode ni. Kaj pa se je meni takega zgodilo,	da	bi bilo vredno spomina? Briga me, če se nič	A
me, če se nič ne spomnim, briga me. Ne samo,	da	se ne morem, nočem se spomniti.Ničesar.	A
Brez juhe. HONZA:	Da	sem potem lahko bil pes.Hvala lepa.	A
Hvala lepa. Res pa je,	da	sem bil ...Ranjen pes v kletki svoje eksistence	A
eksistence. NELA: Takšne kvasiš, ni čudno,	da	si potem tepen. HONZA: Ne se jezit, hov	A
je bilo, pa kakorkoli obrneš. HONZA: Samo,	da	sem jaz zmeraj na tleh pa kakorkoli obrneš.	A
ANASTAZIJA: Lahko vam povem, če tega ne veste,	da	viopravljate malo potrebo na javni površini	A
NELA: A ja? Jaz pa vam, če tega še ne veste,	da	vi opravljate neumnosti na javni površini.	A
HONZA: A ja? NELA:	Da	ni kje ombudsman? HABILIS: Lahko bi se reklo	A
klopjo, kako se sorazmerno mlademu človeku zgodi,	da	tako nizko pade? NELA: Honza, da ne boš odgovoril	A
človeku zgodi, da tako nizko pade? NELA: Honza,	da	ne boš odgovoril temu hominidu. Honza se	A
klateži? HABILIS (Anastaziji): Sem ti rekel,	da	se mi zdijo vsi nekam znani.Greva. ANASTAZIJA	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani