blagor (201-300)

-	Blagor	ti, Firbec!Zgodaj in brez obotavljanja si izpolnil	A
na svojo naprednost, dokler mu čuva telesni	blagor	in mu ne vznemirja duševne lenobe in ki bi jo	A
mi drugi se ukvarjamo na drugačen način za	blagor	svojega bližnjega.In ti?	A
izgubljene, je treba vzgojiti, jim dopovedati	blagor	in čast irhovine, zato da jo bodo prenašale	A
Vsak človek ima bolj črno senco, nego je sam.	Blagor	se tebi, Katica!« In se je ozrl.	A
rastočih danes križem po domovini v korist in	blagor	vsemu narodu?V tej sobi, na tem stolu je snoval	A
rodoljubov, ki zastavljajo vse sile svoje v splošni	blagor	ter ne opusté nobene prilike, da koristijo razvoju	A
Moj jutranji gost spi v grobu že zdavnaj,	blagor	mu!Silen vihar gre preko njegovega groba, on	A
resnemu človeku, ki hoče delovati na kak način v	blagor	domovine.Od tistega dne ne nosim več rumenih	A
pogleda kdo pri luči, - kaj so storili človeštvu v	blagor?	Nič, - čisto nič ne.	A
brez hudobnih oči in brez nepovabljenih ušes!	Blagor	vam, snubci, ki vam je misel stanovitna in ena	A
snubci, ki vam je misel stanovitna in ena, ne	blagor	meni, dvanajstkratni nevesti, ki nima ženina	A
kozarec vina bi prodali svoj časni in večni	blagor.	Malopridnežu pobije toča vsako leto, zakaj malopridno	A
gnoj! To je koristna tvarina, kmetu v prid in	blagor!	“ Odgovoriti mu ne morem nič, ampak toliko vem	A
spoštuje ves narod, ki pa imajo z umetnostjo --	blagor	jim! -- prav tako malo opravila kakor z jezikoslovjem	A
ljudje, kakor sede v krčmi in pijo za narodov	blagor,	temveč da so breztelesne sence, ki bi jih nihče	A
Milena bo srečna. Tudi z ozirom na državni	blagor	je treba, da zadovoljim svojemu srcu; kadar	A
ne sme gledati ne na svoj telesni ne na dušni	blagor;	on je suženj svoje dolžnosti in njegova glavna	A
155 . / in celo drugačen -- potem Bog z njim!	Blagor	se tebi, ki imaš peroti, jaz pa sem uklenjen	A
potrepljal po rami. . / . / stran 186 . / ”	Blagor	ti, da še nikomur nisi žalega storil, in še	A
še nikomur nisi žalega storil, in še bolj ti	blagor,	da ne veš, čemu da ceste niso varne!Zatorej	A
da ga je prijazna roka pogladila po laseh. ”	Blagor	ti, Marko!“ Legel je na kameniti prag in	A
usojam tudi v tem slučaju skrbeti za prid in	blagor	svoje ljubljene osebe in zamolčati imé junakovo	A
trpljenja; kakor rodovitna njiva je trpljenje, ves	blagor	raste iz njega.Razodeto je bilo, visoko povišano	A
malo moči, pa obojega precej v enaki meri.	Blagor	tistim, ki spoznajo, da se konj ne bo več prestopil	A
to šepetanje, če bi si s prsti mašil ušesa.	Blagor	jim, ki igrajo brez šepetalca!Nihče jih ne moti	A
ljudi; kakor Kristus, ki se je dal križati v	blagor	drugih.“ Poslušala je, toda njen obraz je	A
- ”Ne roka - pamet ustvari	blagor!	Zato sem vas sklical nocoj, da se pomenimo o	A
dar, ki ga daruje sebi v škodo in bližnjemu v	blagor,	obilo poplačan!“ Razvedrile so se mu misli	A
Tebi, Luka, ni treba zemlje, večji je tvoj	blagor:	gospodaril boš dušam, sam brez duše!Ne boš jih	A
zato boš večnega deležen - največji je tvoj	blagor,	o Dioniz!Doto pa sem vam bil odštel vsem po	A
Vsaki ud narodov, ki skrbi za svoj telesni	blagor,	skrbi obenem tudi za blagor naroda in s čisto	A
za svoj telesni blagor, skrbi obenem tudi za	blagor	naroda in s čisto nacionalnega stališča so najbolj	A
ko nisem še mislil ne na prihodnost in ne na	blagor	domovine, hrepenenje po tistih lepih slovenskih	A
če napravijo časih kako umazanost. Vse za	blagor	domovine!Še mater bi vam prodali za domovino	A
najboljši del svojega soka po nepotrebnem, v	blagor	ljudem, ki so gospodu tuji in ki jih ne plačuje	A
otrok se ne da uporabiti boljše človeštvu v	blagor,	nego da se ta nežna, fina telesca po pametni	A
In vi, - Jeraj! Ali vam je pri srcu vaš	blagor?	Ali vam je pri srcu vaše dobro ime?!	A
snažna in ugledna vas za svojo srečo in svoj	blagor:	okrajno sodišče, davkarija, finančni oral, notarja	A
povrnil v naročje domovine, nam vsem na veselje in	blagor	...In to je Felicitas ... drugega nič; če je še	A
je ta mladost manj lepa nego moja in tvoja?	Blagor	otroku, ki mu je vinar cekin!“ ”Krasno!	A
prevročem soncu -- sedaj pijem na en požirek,	blagor	mi!...	A
jo do nebes, to suknjo; zakaj milost siplje,	blagor	daje, koder hodi, kamor pogleda!...“ Kaj se ni	A
dela in ne misli ne sebi na veselje in ne v	blagor	drugih ljudí, ostudnejši od psa na cesti, ki	A
hišo in polje in gozd, pa je ves svet tvoj. No,	blagor	tebi!« »Blagor tebi!« je pomislil Marko	A
No, blagor tebi!« »	Blagor	tebi!« je pomislil Marko in se je spomnil, kako	A
prihajam, da pomolim ob grobu svojega očeta. -	Blagor	ti, da nisi doživel strahote in nesreče, ki	A
v daljavi? Ne more se odrešiti sam, zatorej	blagor	mu, da veruje v odrešenika. Premišljeval	A
pogledal Marka zelo začuden in ves vesel. »O	blagor	meni!Blagor mi, da sem po tako dolgih letih	A
»O blagor meni!	Blagor	mi, da sem po tako dolgih letih ugledal mladost	A
premrle oči in ves se je zasvetil njen obraz. »O	blagor	meni, da sem po tako dolgih letih ugledala mladost	A
roke in oči so se ji zasolzile od radosti. »O	blagor	mi, da sem te ugledala pred smrtjo; sam božji	A
»Bog daj, oče!« je pozdravil Marko. »	Blagor	ti, ki si mlad!« je odzdravil starec in je zavzdihnil	A
odzdravil starec in je zavzdihnil globoko. »	Blagor	ti, ki so še zdrave in krepke tvoje roke!«	A
ni postaralo, še zmerom je kakor nevesta. O,	blagor	ti, ki si mlad!« Marko je povesil glavo	A
pomenek, pri katerem se je pretresával Bobov	blagor.	Ker pa njegovi prijatelji niso bili takó skromni	A
ženske, otroci. Preveč jih je za tesne barke;	blagor	mu, ki je zasopljen skočil z mostu na krov!	A
poročena. Blagoslovila jo nebesa, če mi je zvesta;	blagor	nji in njenim otrokom, če je poročena!Šel sem	A
rokam izročiš svoj duševni mir in svoj telesni	blagor!	Lepa mora biti, ali ne tako močno, da bi bila	A
onstran dlani spomladansko sonce, veselje in	blagor.	Zatisnil sem oči: ”Pridi, mladost, ti daljna	A
izkušnjavcev, kakor v dolino šentflorjansko -	blagor	ji!V sveti Jeruzalem roma pohujšanje, preroštvo	A
dremotno in nerado, kakor da bi trosilo nezaslužen	blagor	...V srcih vseh, čistih in kalnih: črna nezaupnost	A
naglas. ”Da bi se nam bilo vsem na táko sorto ...	blagor	se nam!“ Šla sva preko dvorišča in mimo straže	A
ljubezni so pozabili nase. Ako bi bilo meni v	blagor	in srečo, dali bi si iztrgati iz prsij svoje	A
so zastavljali svoje moči in zmožnosti le v	blagor	domovine in človeštva.“ Fraze!	A
”En sam požirek boš izpil, meni in sebi v	blagor!	“ Odprle so se duri in v izbo je stopila debela	A
obsojen. Tako pa je bilo mirno njegovo srce;	blagor	mu!“ Tudi Peter je strmel na njegov obraz	A
Poklicalo me je in tako sem vstal.« »	Blagor	ti, ki si slišal!« Martin je sklonil	A
rjuho?“ ”Tudi ta je pogledal na ono stran ...	blagor	mu, da je pogledal tako zgodaj!“ je zamišljen	A
samoti zasnovalo že njegovo splašeno srce sámo ...	Blagor	se mu!On poje ... nama se noče, ker nisva še ugledala	A
tako polna? Tudi onadva sta stala ob poti in	blagor	jima, da sta se odpočila o pravem času...Tam,	A
mislil izgolčiti, posebno zdaj, ko se gre za	blagor	doline in nas vseh in za dobro letino!“	A
rodoljubi, pošteno in krščansko in se trudimo za	blagor	naroda in za vseobči napredek: pa glejte, pridepritepenec	A
paradiž, ko nista vedela, da je v vajinih srcih.	Blagor	vama!“ Vesel in velik praznik je bil, ko	A
sivi jezdeci, pa so se ti oči upijanile ... O	blagor	se tebi, Pavel!“ ”Kaj moraš na pot?“	A
dolgočasni strop in je premišljeval. Tudi tebi	blagor,	Jakob Mrva! Ugledal je Peter njegov osineli	A
je z nekako zavidnostjo gledalo na Peč, češ,	blagor	njim, ki so gori na toplem in varnem.	A
izkušnjav in dobro voljo, za časni in večni	blagor,	za srečo in zveličanje njih, ki so ji umrli	A
Ali si jo, ker je to dobro njeni duši in v	blagor	tvoje srenje?Ali pa si jo zaprl, ker ti je znano	A
Tavčar Cvetje v jeseni	Blagor	mu, ki ima v časih groze in trepeta	A
njivica boljšaj od leta do leta, njegov večni	blagor	pa zopet zahteva, da se mu boljšaj duša od dne	A
pritisnila Meta rožnata svoja usteca. Planinski	blagor!	Preobdala jo je moč gorskega zraka in oči so	A
in debelih otrok - mislim, da jih je sedem.	Blagor	ji, da je blagoslovljena, zakaj od tega blagoslova	A
svetlobe, ki se sedaj razširja po tem mestu.	Blagor	Ti, in privoščim Ti, da uživaš svit teh dni	A
ne! In zaradi vsega tega vam zastavljam večni	blagor	svoje duše!« Svoje telo je mladi grešnik imel	A
poljubil. »Gospa, to so imenitne relikvije in	blagor	strehi, pod katero bodo počivale!« Dagarinka	A
Nastala je potreba, skrbeti tudi za telesni	blagor.	Prvi sedel je k mizi vladar sam.	A
se dvigne tedaj rakovški gospod župnik Andrej	Blagor	s svojega sedeža.Slabosti je bil vdan, da je	A
duhovnim prijateljem. Domači župnik, gospod Andrej	Blagor,	hodil je nemirno od enega do drugega. Skrbelo	A
Moj Bog, kake volje bo danes! Moj Bog!« ihti	Blagor.	V tistem hipu priropoče po vaškem trgu star	A
»In mi ga pričakujemo tu!« vzklikne župnik	Blagor,	»in vsak človek je moral vedeti, da bo izstopil	A
naš mož!« Zbranim gospodom pa reče: »Gospod	Blagor,	želja moja je, da prisedete k meni!« Z župnikom	A
živite pod gozdovi in med obdelanimi njivami.	Blagor	vašim ženam, da niso poznale ne švedskih ne	A
svojemu gospodarju vdano ščene, ki mu liže roko.	Blagor	mu, lahko je umrl potem. Ko se mi je premoženje	A
Kdo povprašuje po njem?	Blagor	mu, komur je dano s tolažilno zavestjo umreti	A
premaknejo, dokler jim ti Trlep, ne pokimaš.	Blagor	se ti, nekateri oče bi bil vesel takih sinov	A
»Ni res!	Blagor	tistim, ki so po krivici preganjani.«	A
‒	Blagor	Brnadu, da ni imel nikoli domačije! Starec je	A
jo morami urezati, ki ima táko prebito srečo.	Blagor	ji, ker ve, zakaj je na svetu in ker kokodaka	A
častitih patrov in bratov skrbi za dušni in telesni	blagor	vseh, ki jim božja previdnost daje živeti na	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani