Ne prerekam se čisto nič; tudi bolečini bi se smejala in smrti; kadar se človek zasmeje, mu je prav tako, kakor da bi stal za sto klafter nad samim seboj in nad svojim življenjem. Ako bi se bil ti zasmejal, ko si napisal prvo besedo pisma, bi ne bil napisal nobene besede več. Prišel bi bil k meni in bi rekel: ”Zbogom, jaz sem pesnik, hrepenenje me je obsenčilo, lepa Vida me kliče!“