D (301-400)

d) Žanr kot kulturološka kategorija	D.	Ben-Amos že spotoma, ko predstavlja druge koncepcije	C
poudarjali meje med posameznimi folklornimi žanri.	D.	Ben-Amos ostro kritizira finsko geografsko-zgodovinsko	C
v nove zveze in se gibljejo na novi poti, po	D.	Ben-Amosu nima smisla snovati načel za razločevanje	C
iskovanje drugih folklornih žanrov je še v povojih.	d)	Žanr kot metajezikovna kategorija D. Antonijević	C
d) Žanr kot metajezikovna kategorija	D.	Antonijević skuša odkriti teoretično-metodološke	C
tematskim registrom in mogočo družbeno uporabo".	D.	Antonijević najde oporo za svoj pogled pri že	C
Č, 4) družbena,	D,	5) predmetna. Prednost te analize je, da združuje	C
6), - funkcije teksta v družbenem sistemu (	D	9), - uporabo in stališče do povedanega (D 10	C
D 9), - uporabo in stališče do povedanega (	D	10 in D 11). Tako se odpirajo možnosti za bogate	C
uporabo in stališče do povedanega (D 10 in	D	11). Tako se odpirajo možnosti za bogate semiološke	C
njemu se štejejo le proizvodi, ki se pojejo.	d)	zgodovinski vidik je za opredelitev žanra prav	C
primeru se vidi, da stolpca A in C ali B in	D	precej določata eden drugega.Posebna pozornost	C
svojo identiteto: Primer: O > 0 > o > ...	d)	posnemanje (asimilacija).Ne glede na to, da	C
dopolnjujejo in včasih tudi nadomeščajo besede.	d)	Fotografija Temu delno odpomore fotografija	C
kulturno, zgodovinsko in simbolično substanco.	D.	Ben-Amos ima zato žanr za kulturološko kategorijo	C
glasbenim ustrojem. Prav tako je treba upoštevati	d)	zgodovinski vidik. Druga načela urejanja so	C
zbirkah v Albertini na Dunaju, v Fond National	D’	art Contemporain v Parizu, v Moderni galeriji	C
svoje mesto lahko iskale v pesmih: V knjigi	D.	Mitchella je namreč cela vrsta primerov, ki	C
Herberta Asquitha (1915) je tukaj povzet po	D.	Mitchell, str. XVI. Kako so bele tvoje rame	C
Tako imamo niz dogodkov a, b, c,	d,	e, ....n (1) kronološko urejen, pri čemer	C
od teh zapletov označili takole: A, b, c,	d,	e, ....n (2) a, B, c, d, e, ....n (3)	C
A, b, c, d, e, ....n (2) a, B, c,	d,	e, ....n (3) a, b, C, d, e, ....n (4)	C
a, B, c, d, e, ....n (3) a, b, C,	d,	e, ....n (4) a, b, c, D, e, ....n (5)	C
a, b, C, d, e, ....n (4) a, b, c,	D,	e, ....n (5) In tako dalje.	C
Takšne zgodovine bi označili takole: »a, b, c,	d,	e, ....n« (6) z narekovaji, ki nakazujejo	C
trudijo s tem, ko me več ne bo.« [909] Prevod	D.	Hrženjak. [910] Mišljen je Montreuil v Aisne	C
krščanstva in srednji vek, c. moderni svet in	d.	»proti sedanjosti«) podala sintezo celotne zgodovine	C
Literary History, 7 (1975), str. 109. [1019]	D.	LaCapra, Soundings in Critical Theory, London	C
Reflections on Habermas-Gadamer Debate«, v:	D.	LaCapra in S. L. Kaplan, ur., Modern European	C
Method and Ideology in Intellectual History«, v:	D.	LaCapra, S. L.Kaplan (ur.) Modern European	C
Krul-Blok. [1080] Prevod	D.	Hrzenjak in M. Breznik. [1081] Tako Jacques	C
sklepamo na podlagi tega ali podobnih gradiv«: gl.	D.	LaCapra, Soundings in Critical Theory, Ithaca	C
of Gender, London, Routledge, 1989. [1124]	D.	Lowenthal, The Past is a Foreign Country,	C
anstvenoraziskovalnem centru SAZU leta 2002. [1148]	D.	Leponte, History of Shit, Cambridge 2000.	C
Ljubljana 1997, str. 79‐80. [1150] Prevod.	D.	Hrženjak. [1151] J. Bodin, Methodus, 4:	C
pripeljati do bolj ali manj nesporne »resnice«, (	d)	instrumentalnost, kar pomeni, da je raziskovalna	C
ustrezne rešitve. Pozdravil je razpravo dr.	D.	Dolinarja o tem, da bi bilo treba skleniti ustrezni	C
spremeniti učni načrt. Strinjala se je tudi z dr.	D.	Prelovškom, da se humanistike in identitete	C
bazične podrobne študije na drugi strani),	d)	po mestu objave. Če bi prvo vprašanje o pomenu	C
lastnina v jugoslovanskem pravu. Ljubljana.	D.	Käsler, 1996: Suche nach der guten Gesellschaft	C
Dr. B. Telban je glede uvodnega nagovora dr.	D.	Mihelič izrazil mnenje, da glede vrednotenja	C
, Frankfurt/Main: Suhrkamp, 2001. [25] N.	d.,	str. 78. [26] France Vreg, Znanost in preobrazba	C
pri dopolnilnem spisku ne morejo pojavljati.	d)	Vzorčni okvir za končni izbor oseb je bil Centralni	C
upoštevano le število žensk med 18. in 45. letom;	D.	v večstanovanjskih hišah imajo osebe v gospodinjstvih	C
kar seveda bistveno podraži anketiranje.	d)	Za večino analiz velja priporočiti utežene podatke	C
LITERATURA IN VIRI 1. Hartog	D.	et al.:Culture Specific and Crosscultural Generaliz	C
Cambridge University Press, 1997; 215. 13. Brečko	D.:	Nova vloga managerjev in delavcev v učeči se	C
z očmi managerjev. Omenimo najprej Jamesa	D.	Mooneyja (1884-1957).Skupaj z Reileyjem	C
34. Fayol, strani 19-20. 35. Mooney, James	D.:	The Principles of Organization, Harper&Brothers	C
1961, strani 119-125. 49. Chandler, Alphred	D.:	Strategy and Structure: Chapters in the History	C
mio . / . / stran 103 . / Vir: M. Rebernik,	D.	Močnik, M. Rus, Slovenski podjetniški observatorij	C
Opis trga (tržnega segmenta, tržne niše) 	D.	Konkurenca in konkurenti	C
Proizvodne operacije 	D.	Načrt nabave surovin, delov in energije	C
oglaševanje in drugi elementi promocije 	D.	Poprodajne storitve in podpora prodaji	C
jezikov, (c) za proizvodnjo plastičnih rolet ali (	d)	za podjetje za razvoj pro gramske opreme za	C
Free Press, Macmillan, New York. 4. William	D.	Bygrave (1994): The Portable MBA in Entrepreneurship	C
for EANPC and EFMD, Aldershot. 14. Robert	D.	Hisrich, Michael P. Peters (1998): Entrepreneurship	C
London, 1981, strani 107-110. 14. Bavly,	D.:	What is the Board of Directors Good For?, Long	C
december 1990, stran 593. 19. Westphal, James	D.	in Edward J. Zajac: Who Shall Govern? CEO/Board	C
Slovenije, 3 (2), 2000, strani 37-38. 30. Wheeler,	D.	in M. Sillanpaa: Including the Stakeholders	C
1997, strani 442-445. 35. Scholes, E. in	D.	Clutterback: Communication with Stakeholders	C
 Pregled značilnosti kultur organizacij	d/	PROCESNA KULTURA c/ SISTEMSKA KULTURA b/ POSLOVNA	C
industrijsko podjetje, 1991, IB, št. 7-8, ter Pučko	D.,	Tranzicija podjetja Gorenje, d.d. (1990-2000	C
november 2000, str. 111-165. 5. Hellriegel	D.	in Slocum W.J.,Jr.,	C
pojavljajo metode, ki jih tukaj navajamo. 7. Pučko	D.,	Planiranje v podjetjih, Ekonomska fakulteta,	C
težavam poskusi takega ocenjevanja obstajajo.	D.	Hassens je raziskoval življenjske cikle električnih	C
10. Primer je povzet po seminarski nalogi	D.	Torkarja, podiplomskega študenta na Ekonomski	C
v mesečne. P1 / P2 / P3 / P4 / P5 / A B C	D	1 / / / / 5 Poslovne prvine / Čas (leta	C
January-February 1992, str. 71-79. 6. Asch	D.,	Strategic Control: A Problem Looking for a Solution	C
Obzorja, Maribor, 1981, 357-378. 12. Pučko	D.,	Planiranje v podjetjih, Ekonomska fakulteta	C
je pokritje, slaba stran pa izpad. Izdelek	D	je sicer mogoče prodajati, vendar prodajna cena	C
petek za dogovor o proizvodnji in dobavah;	D:	zahtevati od prodajalcev, da vsak teden izpolnijo	C
različica A verjetno predraga in da različica	D	verjetno ne bo dala dovolj uporabnih informacij	C
PISANJE POROČIL / DRSENJE OČI / ZNANJE / ANAL.	D.	ČASA / HITRO BRANJE / VODENJE SEST.	C
BRANJE / VODENJE SEST. / NOVOSTI / NOTRANJI	D.	/ STIL DELA / ZUNANJI DEJAVNIKI	C
SKUPAJ	D	/ 10 / 11 / 4 / 16 / 2 5 / 48 ž / 17 / 8 2 8	C
PROJEKT A / PROJEKT B / PROJEKT C / PROJEKT	D	/ PROJEKT E Matrična struktura organiziranosti	C
založba Novo mesto, 1995, str. 20. 2. Hellrigel,	D.,	Slocum, J. W.: Management, New York, 1992, str	C
anagement, New York, 1992, str. 320. 3. Hellrigel,	D.,	Slocum. I. W.: op. cit., str. 321 4. Belbin	C
: op. cit., str. 326 -327. 16. Hellriegel,	D.,	Slocum, J. W.: op. cit., str. 333. 17. Hellriegel	C
J. W.: op. cit., str. 333. 17. Hellriegel,	D.,	Slocum, J. W.: op. cit., str. 341. RAVNANJE	C
slabih, prav tako tudi lastnost C. Lastnosti A in	D	pa nista dobro razlikovali dobrih od slabih	C
pri izražanju svojega lastnega mnenja / A B C	D	E / A B C D ESistem spremljanja kritičnih točk	C
svojega lastnega mnenja / A B C D E / A B C	D	ESistem spremljanja kritičnih točk se največkrat	C
Lipičnik, B.: prav tam, str. 168-169 5. Hellriegel	D.,	Slocum, J. W.: Management, Addison-Wesley Publishing	C
položaja vodi k uspešnemu načinu vodenja	D	D D D O O O O D O Usmerjenost k delu	C
položaja vodi k uspešnemu načinu vodenja D	D	D D O O O O D O Usmerjenost k delu	C
položaja vodi k uspešnemu načinu vodenja D D	D	D O O O O D O Usmerjenost k delu	C
položaja vodi k uspešnemu načinu vodenja D D D	D	O O O O D O Usmerjenost k delu	C
uspešnemu načinu vodenja D D D D O O O O	D	O Usmerjenost k delu	C
vodenja je primernejši: usmerjenost k delu (	D)	ali k odnosom (O). dober dober dober dober	C
vodenje, Ljubljana, 1996; 127-129. 9. Goleman	D.:	Emotional Inteligence, A Banton Book, London	C
Leadership, New York, 1999; 43-45. 13. McGregor	D.:	The Human Side of the Enterprise, New York, 1990	C
c) prijateljsko tekmovanje Nasprotovalna	d)	nasprotovalno tekmovanje a) prijateljsko sodelovanje	C
Diego, Calif., 1997; 323-325. 12. Feldman	D.:	The Development and Enforcement of Group Norms	C
lahko pristopimo na pet možnih načinov (od a do	d)	.Preberite vsak primer in razvrstite načine od	C
dogodek nespametno “obešati na veliki zvon”.	d)	Skušal bi pomiriti druge sodelavce, ker je pomembno	C
ugotoviti, katera rešitev bi bila najboljša.	d)	Poslal bi poročila tako vodjem kot preddelavcem	C
samo zdravljenje, ampak tudi odpust z dela.	d)	Bolj bi pazil nanj, da ne bi prišlo do kakih	C
zadovoljivo in da bo vzdrževanje potekalo normalno.	d)	Zahteval bi od nadrejenega, naj takoj prepreči	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani