nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar: O žalosti niti besede, poved v sobesedilu:
Skratka, vse do prve svetovne vojne so ženske ob takoimenovani taktirki infiltracije* svoje mesto lahko iskale v pesmih: V knjigi D. Mitchella je namreč cela vrsta primerov, ki pričajo o tem, kako so (ali niso) prve britanske zdravnice in farmacevtke prišle do svoje licence. Med drugimi omenja tudi primer Elizabeth Blackwell, ki se je po prihodu iz Južne Afrike želela registrirati kot zdravnica s prakso v Londonu. Njeni kolegi so po prejetju njene vloge sprejeli odlok, da nihče, ki izobrazbe ni pridobil v VB, ne more biti registriran kot zdravnik v Angliji, (Mitchell, str. 5). V takih primerih so gospe izbrale drugo pot. Doštudirale so drugje, se nato registrirale za podobno dejavnost (npr. kot farmacevtke) in šele nato začele prakticirati. Ta praksa postopne infiltracije je bila z izjemo Norveške, kjer so bile ženske že leta 1907 docela izenačene z moškimi, značilna za vso Evropo do začetka vojne. Šele po prvem letu požrtvovalnega dela v vojaških
bolnišnicah takoj za fronto, so moški odkrili »tisoče žensk, [...] za katere pred letom še vedeli niso«. Citat iz govora britanskega predsednika vlade Herberta Asquitha (1915) je tukaj povzet po D. Mitchell, str. XVI.
Kako so bele tvoje rame,
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani