čaj (101-200)

vzdiha in brez solze ostala doma in mi kuhala	čaj,	meni, gospodu Vavri.Nocoj je šla.	A
na mizi in ko je bilo pozno, je kuhala mati	čaj	in potem je šla z gospodom v izbico.Tam so še	A
liter vina, ali dva in steklenico žganja za	čaj,	da ne bo premalo za sedem dni tolažbe in sanj	A
izba v sončni luči in sva s prijateljem pila	čaj	in kadila cigarete, nama ni šla beseda gladko	A
umaknila oko. Kmalu je vstala; da gre kuhat	čaj,	je rekla. ”Kako ti je všeč moja žena?“ me	A
zaljubljeno srce. Sedeli smo do mraka, pili vino in	čaj.	Razgovor pa nam ni posebno tekel, parkrat smo	A
nasproti na tem lepem divanu in da bi ti kuhala	čaj	...Zakaj me nikoli nisi vabil?	A
po storjenem težkem delu. Štefka je kuhala	čaj	in tudi maslenega kruha je prinesla.Damjan pa	A
in edini prijatelj, ki praznuje z mano, je	čaj,	veselo žuborèč v samovarju pred menoj. Utrujenos	A
izbočenim čašam, ki služijo časih za kavo ali	čaj	in ki stojé v izložbah za porcelan na gorenji	A
seboj, da je noč blizu, krov daleč. Kuhal sem	čaj,	točil žganje, govoril sem; ali ogenj mi je neprestano	A
nemarne ponočne poti. - Starec je srebal vreli	čaj,	dolival mu je žganja in se je molčé smehljal	A
jo kvečjemu prosil, da ti privošči še zadnji	čaj!	“ Veselo me je pogledal starec.	A
sem vzdignil glavo, sem bil v tihi izbi sam;	čaj	je curljal v dolgem curku s prta na stol, s	A
tole!“ Mate se je oblekel, Godina je kuhal	čaj.	”No, zdaj pa mi malo povej, kako je bilo	A
in srepe, v dno izprašujoče. In ko je bil	čaj	skuhan, sem prinesel samovar na mizo, postavil	A
odšel za Pavlo v kuhinjo, ki je napravljala	čaj.	Maren se je vzdignil kmalu potém in je odšel	A
sedel, je umaknila koleno. Pavla je prinesla	čaj	na mizo in Fricovka je nalila v vsako čašo tretjino	A
so bile naslonjene na ročaje. Pila je lipov	čaj	in molila rožni venec.Vzdramila se je le časih	A
vrnila v drugo izbo, je bil na mizi pripravljen	čaj.	”Povej mi, kako si misliš mojo podobo?“ je	A
komaj da je bilo še življenje. Ko je popil	čaj,	si je obrisal ustnice z robcem in se je vzdignil	A
poljubila pa se nista, mislim. Žena je šla kuhat	čaj,	z gospodom sva ostala sama. Ozrl sem se po	A
tista podoba zelo neumna. Zvečer mu je prinesla	čaj	gospa sama.Sedel je za mizo ob prižgani svetilki	A
poleg njega drug, starejši človek, ki sreblje	čaj,	mežika s kalnimi očmi ter se nasmiha priskutno	A
... Kaj bi mi razodel ta prijetni	čaj?	Vse je že bilo, se je zdavnaj že zgodilo, je	A
da je bila ugledala smrt samo. Ko je popil	čaj,	je vstal izza mize truden kakor starec; bilo	A
planil, objel jo je z obema rokama krog pasu,	čaj	se je razlil po odeji, skodelica se je žvenketaje	A
srečala na stopnicah, ali kadar mu je prinesla	čaj.	Njega je ta pogled jezil in dražil, kakor ga	A
”Tako mislim!“ Gospa je prinesla	čaj.	”Močan je dovolj!	A
gospe zdravnikove z belimi lici Minke. Pil je	čaj	in vroče mu je bilo v glavi. ”Veste zakaj	A
v žarečo peč. Kačur si je natočil in je pil;	čaj	je bil vroč in mu je skoro ožgal ustnice.	A
suknjo in je hitel domov. ”Za koga pa kuhaš ta	čaj?	“ je prašal ženo. Ni se ozrla nanj.	A
debelimi, pohotnimi ustnicami. Na mizi se je kadil	čaj,	čaše so bile polne. ”Kaj pa vi tukaj, ob	A
”Kaj bi?“ je odgovorila žena. ”Na	čaj	sem ga vabila!“ Uradnik se je smejal nekoliko	A
učitelji so sedli za posebno mizo in so pili	čaj.	Komaj je bil zajtrk v kraju, je planila vsa	A
Vstal je. ”Potrpi še; pila bova	čaj!	Ves se tresem že dolgo, ali zaradi mraza, ali	A
z gnojnico krščen!“ Jože je pil; ker je bil	čaj	vroč, se mu je zasolzilo oko in odstavil je	A
podobna je bila mrtvašnici ... Nato sva pila	čaj	in sva se razgovarjala, tako trezno in mirno	A
čaja; skodelica se mu je močno tresla v roki in	čaj	mu je kapal na kolena. ”Tako je, gospod ...	A
oblak in ni moglo!“ Molčala sva in sva pila	čaj;	sosed Konopa se je globoko zamislil. Nenadoma	A
kakor mi je bilo zapisano od nekdaj ... Zatorej:	čaj	piti, govoriti o gnezdu -- in vse drugo na samotni	A
”Saj bomo govorili o gnezdu in o miru in	čaj	bomo pili ... in saj je Milka poleg!“ se je nasmehnil	A
”Zakaj pa sedite v mraku? Glej, da bo	čaj!	Kje pa je Milena? Milka, snemi klobuk!“	A
”Sedite! Kje pa je	čaj?	Ruma prinesi, Milena!	A
zažvenketalo steklo na tla ter se razškropil vroči	čaj	po mizi, po postelji, po zofi, po njegovih rokah	A
zazdelo. Ko sanjam o tebi daljni in srebljem	čaj	z zatisnjenimi očmi, me obide vesela misel,	A
skromno plačo. Nekoč v nedeljo mi je bil pošel	čaj	in ker so bile štacune zaprte, sem stopil k	A
vljudnosti, ker sem najrajši sam, kadar pijem	čaj;	iz dišeče toplote, vstajajoče iz čaše ter božajoče	A
dotikajo, spojiti se ne morejo nikoli ...“ Srebal je	čaj	in je gledal name iznad čaše z velikimi, radovednimi	A
Kako sodite o tej čudni stvari?“ Točil si je v	čaj	veliko žganja, zato je govoril hlastneje in	A
Ne, ne!“ je zamahnil z obema rokama. ”Še en	čaj	bova napravila ... ob nedeljah, tako pod večer	A
In sem ostal. Kuhala sva	čaj,	poet je blebetal brez kraja. ”Ali bi si mislili	A
... saj ste videli ... Jaz pa sem pristavil za	čaj	in ga zdaj pijem ... in čakam, da potrka na duri	A
ostal sam; in ker sem bled in prepaden, kuha mi	čaj	in pošilja nadme različne zdravnike ...Da, prijatelj	A
pozdrav ... Če se ti zdi, stopi z menoj; pila bova	čaj!	“ Stanoval je v eni izmed tistih sivih predmestni	A
na veke zagrajena!“ Govoril je in je kuhal	čaj.	Nato je točil: dve tretjini čaja, tretjino žganja	A
Pij! Ali še veš, kako je bil takrat slaven moj	čaj.	Popili ste ga pač sto veder!	A
iz izbe. Dopoldne sem ležal na zofi, pil sem	čaj	in sem čakal, da se je vrnila Minca od nakupavanja	A
še ob desetih ne. Vstal sem in sem si kuhal	čaj,	pa sem videl, kako so se mi roke tresle.Ko sem	A
kako so se mi roke tresle. Ko sem precejal	čaj	v skodelico, je odprla duri.Tiho in počasi jih	A
stala prazna skodelica; malo prej sem pil močen	čaj,	da bi mislil in sanjal drugam. Oče je stopil	A
sobe in tiho je zaprla duri. Franc je popil	čaj	in je upihnil luč... In kmalu, ko je upihnil	A
Okostnik brez življenja romam po ulicah, pijem	čaj,	berem čelo knjige pri luči.Moje življenje, kolikor	A
je ura, ko ne misli na smrt...« Franc je popil	čaj,	truden je bil in je legel, ali utrujenost je	A
je drdral zgoden jutranji voz. Kuhal si je	čaj	ter je srebal počasi skodelico za skodelico	A
krpo na hrbtu ... O Bog, že tretja skodelica ... in	čaj	je strup kakor kava in vino in tobak!Ne boj	A
vihar v obraz, ko sedim jaz za pečjo in srebljem	čaj.	Občudujem te, ali menjal ne bi s teboj ...“	A
prinesla vročega čaja in maslenega kruha. ”	Čaj	te bo omotil, Mana, ker je močan; lažje boš	A
Pij in prigrizni!“ Mana je pila	čaj	in kri ji je šinila v lice. ”Dolgo pot sem	A
dni. Ko sta prvi večer sedeli za mizo in pili	čaj,	je rekla Hanca: ”Morda ti bo hudo; tudi zamerila	A
zanjo.“ Hanca pa se je nasmehnila in je točila	čaj	v obe dve skodelici. ”Zoper vsako bolezen	A
si dote ne bom prislužila!“ ”Ali znaš kuhati	čaj?	“ je vprašala gospa. ”Znam!“	A
gospoda, ki spi v oni izbi!“ Mana je kuhala	čaj,	od dremavice se ji je ognjišče zibalo pred očmi	A
je bilo od Lojzeta, drugo od Mane. Popil je	čaj,	nato pa je hitel na ulico, tako zdrav in močan	A
in je píl tako nerodno, da se mu je razlival	čaj	po telovniku.V čelo in v senca je zardel, lica	A
življenja ... Ali nimaš več navade, da piješ zjutraj	čaj?	Prosi ga malo še zame!	A
nemarne frizure in raskavih rok.“ Srebal je vroči	čaj	z napetimi nosnicami in zamaknjenimi očmi; in	A
žarke luči. Tudi jaz pridem časih in pijem	čaj.	”Koliko je že zdaj?	A
sem k njim in sem sedel pri njih in sem pil	čaj,	ker sem nameraval zvedeti natanko, kako propade	A
Nimam naduhe!« je dejal Luka. »Potem pij lipov	čaj,	« je odvrnila žena hladnokrvno in zanosno.	A
nahrbtnikov malice, si zraven naročili še vroč	čaj	in imeli pravo pojedino.Gorski zrak je opravil	A
kitaro v roki, na štedilniku pa se je kadil	čaj,	v katerega je vlil kar precejšen del vsebine	A
V koči nam je Boris spet skuhal najboljši	čaj	na svetu, postregel pa nam je tudi s pesmijo	A
že čakala, mama mi je takoj pripravila vroč	čaj	in zaspal sem ko ubit.Naslednjega dne pa sem	A
bolje, da bi ves dan počasi skupaj pila vroč	čaj	in se zraven pogovarjala o hribih?!«	A
Šmerc. Obrnila sta in upehana prišla k meni na	čaj.	Vidite, tako sem drugič ali prvič rešil življenje	A
je hitro vstal, kar je bilo znamenje, da je	čaj	pri kraju in da je navzočnim dolžnost, po predpisani	A
Bledi ste in prav bi bilo, da bi pili kamilični	čaj,	preden ležete spat.Zjutraj bi se prebudili zdravi	A
njegov smeh po sobi. »Drugikrat mi skuhaš tak	čaj!	Sedaj pa prični jesti, da se ne shladi!«	A
tako zvane damske večere. Vabil je k sebi na	čaj	ali pa tudi na popoln supè same dame, bodisi	A
vajena zibati otrok!« Na srečo se je serviral	čaj,	tako da je bila prekinjena neprijetna ta epizoda	A
ji je tresla skodelica, iz katere je srebala	čaj.	Nekaj njene slabe volje pa je veljalo tudi knezu	A
Andrejem sva sedela na mehkem mahu in srebala slab	čaj,	katerega nama je skuhal žalostni Miha ob malem	A
skuhal žalostni Miha ob malem ognju. Srebala sva	čaj	in zadovoljno zrla v krajino. Tam pod Blegašem	A
prsim, ga toplo odel in mu skuhal planinski	čaj,	potem pa ga povabil na verando, kjer sta v prijetnem	A
»Seveda sem.« »	Čaj.	Prinesem ti mleka.	A
Ujel je z roko dekličev drevak in ga pridržal: »	Čaj.	Laboda ti dam, ki sem ga bil prej ustrelil.	A
Kozorogovci vsak čas pripravljeni priti na pomoč. »	Čaj,	da bo dedec verjel.«Sivi Volk je Ostrorogemu	A
Prihitel je izpod šotora in brž poprijel za delo. »	Čaj,	bom jaz, ki dokaj laže kakor ti.«Kodrolaska	A
Pa je že trčil rilec drevaka ob breg. »	Čaj!	Malo se ogni,« je spregovoril Ostrorogi, stopil	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani