nova beseda iz Slovenije

žid (101-200)


hotel, obleko ali pijačo. To ugodnost je imel      žid      s kontraktom zajamčeno.»S temi znamkami so drvarji  A
sam vam lahko napravim svež biftek,« je rekel      žid.      »Ali ste poslali gospo soprogo v toplice?« je  A
imava kredit z neomejeno zavezo. Hudič je vzel,      žid      bo zopet dal.«Oba sta se prisiljeno nasmehnila  A
Gospod Blaustift, poznate li dvobojna pravila?«      Žid      je priskočil, v razmahu se je udaril na prsi  A
Belgradom ‒« Vilar je prezirno odvrnil z roko,      žid      je zaplesal pred njim, vtaknivši palec za telovnik  A
sta bili brez svinčenk. Drugače ni dovolil      žid.     Vsa stvar je postala smešna in ta burka bo dolgo  A
zvedel. Mogoče pa je, da mu je skrivaj povedal      žid.     « »Tem večja sramota za oba.«   A
Samojlo v takšne škripce spravil nadporočnika, a      žid      je dobrotnik in krmilec, zato on ni kriv, ampak  A
/ . / stran 606 . / slabe prežganke, ampak      žid      sam in njegovo plesnivo blago.Ža kazen me je  A
kakšne stvari se gode pri nas!« je zastokal      žid      in zaplahutal s kaftanom.»Udarec za udarcem  A
pa zato, ker je bil Grgić katolik in je kakor      žid      Samojlo poznal šege širokega sveta: vsak mesec  A
razpisana za njegovo glavo,« je zavpil stari      žid      in skočil v čumnato, kjer je hranil puške, ki  A
štacuna findjan čašica za kavo ganef lopov (v      žid.      nemškem žargonu) hajati, hajem marati za kaj  A
Da ni očak Noe zasadil vinske trte, da ni      žid      izumil žganjarske kuhe in da ni vrag zatrosil  A
dejali nekateri zbadljivci, da<je kakor večni      žid      prešel iz starega v novi vek, drugi - predrzna  A
ga je pomočnik menjalnice, krivonos človek,      žid      nemara, vzel pod svojo vrhovno oblast, mu narekoval  A
»Hitro, sicer kupi kdo drug!«      Žid      je podpisal in dostavil za leto starejši datum  A
rad še govoril. Toda Grk je zamahnil z roko in      žid      se je poslovil. Ko je sedèl v nosilnici, si  A
prikimal in odšel v atrij, kjer ga je čakal      žid      Abiatar. Vrtel je oči, se stiskal za prsi in  A
Kaj bi se ti pretvarjal, saj nisi ne tujec, ne      žid!     Če imaš krono, mi jo posodi!  A
da te ogledujem kakor blago, ki mi ga ponuja      žid.     Ko si me ljubil, sem gledala v tvoj obraz kakor  A
pamet bistra ... strupa si mi nalival, pritepeni      žid      ... nam vsem si ga nalival, da bi nas ociganil  A
Živeti je treba, kakor srce poželi -- toči,      žid;      steklenica je prazna!“ Zaspal je; sanjalo  A
so prazne, kakor so bile. -- Nalij mi vina,      žid!     “ Elija je točil in je tolažil.   A
Nič se mi ni sanjalo;“ je rekel. ”Ampak ti,      žid,      si za devetdeset tistih židov, ki so Kristusa  A
Kovač ga je temno pogledal. ”Čuj,      žid!     V mestu sem bil, da bi vzdignil denar.  A
dali, ker pravijo, da sem do grla zadolžen.      Žid,      kaj praviš?“ Elija je pomežiknil; kakor da  A
rekli, da si, torej si!“ ”Prav si povedal,      žid!     Štel bom sam in računil, natanko štel in računil  A
so stali sosedje ob poti. ”Ali je izdihnil      žid?     “ jih je vprašal Kovač. ”Premalo si mahnil  A
pa se je mahoma okrenil do krčmarja. ”Stoj,      žid.     Hiša, praviš, da je tvoja.  A
strmeli nanj, da jih je skoraj na obrazu čutil. ”     Žid      nam ni prinesel sreče!Kar je med nami, se ljudje  A
Kako da od zdavnih stoletij? Kaj si zakleti      žid?     “ Cigan je vzdihnil in je gledal proti svetlim  A
Takrat se mi je res zazdelo, da sem tisti zakleti      žid      in večni popotnik, ki sam ne vé, kdo da je in  A
bi iztegnil roke in razkrečil prste, kakor      žid:      Ne, jaz molčim ... besede ne bo iz mojih ust   A
je bil zaljubljen Henrik Heine, naš ljubljeni      žid      ... Oprosti, Matilda, da zakrivam svoj obraz  A
ste ga prodali?“ Starinar, postaren, umazan      žid,      ga je premeril z nezaupljivim pogledom.   A
do podobe moje matere, ki je bila v njem.“      Žid      ga je pogledal z velikimi očmi. ”Prijatelj  A
izginete!“ Postal je nekoliko, hotel je govoriti,      žid      pa se je bil okrenil. ”Morda ni prodal kovčéga  A
“ je pomislil človek. ”Neče mi ga vrniti --      žid      je in se veselí moje nezgode.Toda potrpi, prijatelj  A
sklonjeno in se smejejo na tihem, kakor tisti      žid      v cerkvi, ki sedi ob strani in gleda, kako bičajo  A
niže, vzdignil je rame in je razpel roke kakor      žid.      ”Tako je ... tako in tako!“ se je smehljal  A
leži pred durmi, ves potolčen, star in nemaren      žid.     Ponoči, opolnoči, so ga bili pretepli tovariši  A
brezobzirna hladna roka. Pri oknu je slonel      žid      Abraham Lewy in gledal za kočijo ... -- -- --  A
stran 105 . / gledale nanje topo in neumno.      Žid      se jih je prestrašil, - zdaj so posvečena!“  A
da sem prišel do 𠆫laznih‘ reči ... prokleti      žid!     “...   A
vernosti bogoslovski tajnopis razodeneta pogan in      žid,      ne da bi mogla najti svojega božanstva najbolj  A
cekinov. Kakor znano, je strašil interesantni ta      Žid      tudi po kongresni Ljubljani ter lovil zase neko  A
večere. Da ni bil plemič in da niti prekrščen      Žid      ni bil, mu pri naših aristokratih prav nič ni  A
vaše lastnosti? O vsem tem mi je pravil star      žid,      ki sem ga na svojem potovanju v starem Bambergu  A
godrnjal in gledal po vseh. »Skop je, noben      žid      ne tako, na denar je kakor mačka na salo, ves  A
videti dajalo in kar bi bil kak prekupčevalni      žid      s srčno poželjivostjo ogledoval. Najhudobnejša  A
za slepo ceno. Okoristil se je pri tem neki      Žid.      Mati mi je skoro potem umrla za žalostjo.   A
‒ Bohinjci jim ga niso. Imenitni      Žid      Ben Akiba je izrekel že pred več stoletji krilato  A
postal naš sosed, o katerem pa ne vemo, ali je      žid      ali kristjan.V cerkev ne hodi nikdar; pa tudi  A
odločno Štefan. »Ali to pa vem, da je bil ta      žid      sinoči ali včeraj doma.Srečal sem namreč danes  A
Zatorej se je pomiril in rekel: »Govori,      žid,      kje in kako!Ako lažeš, si ob glavo.«   A
so navadni revčki. Tistega Topoloviča imajo,      Žid      je in skop advokat. Leta 1935. Živkovič je odletel  A
slugi, naj gre iskat zdravnika Natana. »Ta je      Žid,     « je tožila Katarina. »Žid ne more v našo hišo  A
zdravnika Natana. »Ta je Žid,« je tožila Katarina. »     Žid      ne more v našo hišo, saj je to prepovedano.  A
Stali so okrog njega in peli mrtvaške pesmi.      Žid      Natan je takoj priskočil. »Bolnika zdaj ne smete  A
telo v kremplje nečistega Žida. Odstrani se      Žid      iz te poštene hiše in spremlja naj te moje prokletje  A
izrekel kak mašnik rimske cerkve, bi se bil      Žid      gotovo molče odstranil, zakaj rimska cerkev  A
prihiteli v sobo ljudje, katere je bil poklical      Žid      Natan in ki so poblaznele krivoverske mašnike  A
hiši groznemu usmrčenju krivoverca Galengana.      Žid      se je nekaj časa prav prekanjeno branil, hoteč  A
Ko je bila tudi ta kupčija sklenjena in je      Žid      odštel denar, je dobil Komolja naročilo, da  A
v tabor in leči ranjence.« Čez dobro uro je      Žid      Natan že stal v Rajmondovi sobi. Rajmondo mu  A
Jaz te ne varam in jaz ti zaupam. Ti nisi      Žid,      ti si Komolja,« je odgovorila Zulejka in je  A
« je vprašal Rajmondo. »Ali ti ga je dal ta      Žid?     « »Ne; le jaz sem mu ga pokazala in ga vprašala  A
ljubljanskih cerkva. V molilnici je preganjani      Žid      iskal svoj duševni mir in srečo, s fanatično  A
vsaki priliki. Veliki teden se ni smel noben      Žid      ganiti z doma in vsak veliki petek je dobil  A
Od njega si je že večkrat izposodil denarja.      Žid      ga ni odiral s previsokimi obrestmi.Spomnil  A
je vprašal, ker ni hotel takoj barantati, da      Žid      ne bi prekmalu spoznal njegove denarne zadrege  A
pomeniva se kaj drugega!« je pohlevno predlagal      Žid      in počasi lezel izza mize zopet kvišku. »Ako  A
brezposelnega delavca.« V vlaku je zašel neki      Žid      slučajno v oddelek, poln uniformiranih hitlerjevcev  A
je vlak približal postaji, kjer je nameraval      Žid      izstopiti, se ta mirno dvigne in pri izhodu  A
Palestino in tam postane kralj Židov. »Rajši sem      žid      kraljev, kakor kralj Židov,« se je odrezal bogataš  A
pravijo, da »prvič v zadnjih dva tisoč letih neki      Žid      upravlja z lokomotivo izraelskih državnih železnic  A
prišel k tebi zato, ker jaz dober cionist. Jaz še      žid      ne."Iz žepa je potegnil zavojček cigaret.   A
kandidat za vstop v aristokratsko elito; sicer      Žid,      pa vendar fanatični občudovalec toponosih svetlolasih  B
notri zatohlo vroče, skušam zaplesti v pomenek.      Žid      je nezaupljiv, zato pa je tam tista ženska,  B
svobodomislec, prav tako mala zasluga, kakor če je      žid      ali mohamedanec.In po mojem mnenju tudi  B
ŽENA Pred nekaterimi leti je neki dunajski      žid      lovil študente, da bi mu prevajali v slovenščino  B
da nas je bil obdaril s takim blagom nemški      žid,      da nismo imeli svojega domačega, samoniklega  B
protestantizmom in pravoslavjem - pravzaprav      Žid.     In to ne samo zato, ker sem že v letih in ker  B
popolnoma rešiti te nagnusne drhali tam doli! Vsak      žid      je tukaj bolj evropejski, nego naši najbolj  B
pri kraju. Bamberg mi ni še nič pisal; to je      žid!     - Zdaj tudi razumem, zakaj mi Kalan nič ne pošlje  B
hotel dati čisto zastonj. No, tudi on je bíl ”     žid“     , kakor se je izrazil Levec in ker se mi je mudilo  B
154, družbo pa jim je delalo 26 muslimanov, 1      žid      in samo 31 rimokatolikov.Po ugotovitvah opozicijskeg  C
bogati ljubljanski, v protestanta spreobrnjeni      žid      Gustav Heimann, ki so ga - nam danes precej  C
samo dva priseljenca - Thürinžan in luteranski      žid      iz Prusije ter še kdo, skrivajoč se v ozadju  C
Prebrskali vse hiše. Za brado obešen      Žid.     Za noge obešena gola židovka s prerezanim trebuhom  C
pokazal tega moža in mu povedal, da je to dunajski      žid      Freiberger. 3. junija se raznesla novica, da  C
Polemike o pravilni uporabi izraza "Jud" ali      Žid"      se Judov oziroma Židov samih očitno ne dotikajo  C
nepovezanih prizorov kot na dokončano dramo. Malteški      Žid      (ok. 1592) je kakovostno neuravnotežena tragedija  C
osvoboditve zloglasnega taborišča dejal romunski      Žid      in mirovni nagrajenec Elie Wiesel.»Zbrisati  D
bil sprva majhen«, je zapisal po novem prvi      Žid      v Nemčiji.Odločno se mu je takoj pridružil podpredse  D
londonskega zgornjega srednjega sloja ‒ sicer tudi      Žid      ‒ me je pred dnevi vprašal, kako v Sloveniji  D
znani novinar, uspešni pisatelj in deklarirani      Žid      Peter Sichrovsky nastopil kot kandidat na volitvah  D
predstavljeni kot negativci. Spielberg, ki je sam      Žid      in je režiral znameniti Schindlerjev seznam  D
zato, ker je sovjetskim Židom (tudi sam je bil      Žid)      svetoval, naj ne odhajajo v Izrael.Za zmagoslavje  D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA