zlodej (231-330)

Povem vam naravnost, da me je strah.“	Zlodej	se je nejevoljno namrgodil in je pljunil na	A
za dobro letino!“ ”Ne laže se!“ je pomislil	Zlodej.	”Ni je na svetu bolj opravljive babe od tega	A
nečistost, mati sentimentalnosti!“ je vzdihnil	Zlodej,	ko je šepal po beli cesti mimo županovega vrta	A
izlila mesečina nanj in ga je vsega pozlatila.	Zlodej	se je ozrl na okno; odprto je bilo in izba je	A
Zapihal je veter.	Zlodej	je stal in je poslušal. ”Ne boj se, Hiacinta	A
prikaži se, kjer si!“ ”O mladost!“ je vzdihnil	Zlodej	in se je nasmehnil sočutno. ”Kaj nisi že dovolj	A
”Kakor ukazuješ, sladka Hiacinta!“	Zlodej	se je sklonil, pobral je droben kamen ter ga	A
so zaškripale duri. Na pragu jo je pozdravil	Zlodej,	objel jo je okoli pasu ter jo poljubil na ustnice	A
Stopala sta v temi po strmih lesenih stopnicah;	Zlodej	se je držal mlinarici za krilo, da bi ne izgrešil	A
Bodi mi pozdravljen, sedi in večerjaj z mano!“	Zlodej	jo je najprej poljubil na lepa, rdeča lica,	A
devica, nato pa mi natoči, zakaj žejen sem!“ In	Zlodej	je pil.Ko je napol zatisnil drobne oči in se	A
ne postregla to noč, če je žejen in lačen?“	Zlodej	si je obliznil ustnice, nato se je pomeknil	A
Ali si že ugenila, kdo sem?	Zlodej	mi je ime.“ Mlinarica se je zvonko zasmejala	A
Potrpi do zore, lepo ti bom stregla.“	Zlodej	sam je bil osupel. ”O ženska, o zvestoba	A
slavo in stoterim dobičkom!“ Navdušil se je bil	Zlodej	in mlinarica ga je poslušala z zamaknjenimi	A
”Pripravljena sem, gospod!“	Zlodej	je upihnil luč. ”Nikoli bi si ne bil mislil	A
vzdihnila mlinarica in se je privila tesno k njemu.	Zlodej	se je sklonil in jo je poljubil na lice.	A
stopiti dol v dolino šentflorjansko in kakšen	zlodej	ga je silil v to kolibo onkraj gozda?Če je grešnik	A
moje duše!“ * Počasi sta se izprehajala	Zlodej	in mlinarica, tesno objeta, po beli poti, po	A
Pol resnice, samo pol resnice!“ je vzdihnil	Zlodej.	”Kako so te že pohujšali pogovori z dacarjem	A
Takrat sem začutila bolečino v svojem srcu.“	Zlodej	se je narahlo nasmehnil. ”O ženska!	A
S tabo pojdem, gospod!“	Zlodej	jo je privil tesno k sebi; zdelo se ji je, da	A
bolečine?“ ”Natanko si slišala!“ je odgovoril	Zlodej.	”Toda zapovej sočutju v svojem srcu, da naj utihne	A
”Kaj praviš?“ ”Da jo je	Zlodej	vzel.“ ”Prekanjen si, poštar, ampak premalo	A
Prešestuj, če ti prešestovanje ni greh! Bodi	zlodej,	če se ne vidiš v ogledalu!Med pleča si dal vest	A
jaz mislim ... Glej, to bo vse minilo ... vzemi	zlodej	tisto gnezdo in službo zraven!... Veš, kaj mislim	A
- ”Tak vzdigni više!“ ”Kaj suješ s kolenom,	zlodej,	sedi pri miru!“-	A
Juranov si poišče razvedrila. »	Zlodej	naj udari v neverno drhal!« zamahne in sede	A
ostudnim bi se stresal v temi. Tedaj bi molčal	zlodej	v meni z mesenostjo in telesom babjim, ki ne	A
Ti tudi že? Še puntaš,	zlodej,	psuješ?«‒‒	A
se zaveda: »Duša prekleta, ali te še ni vzel	zlodej?	« zavpije na Petra. Peter Duša pa se zasmeje	A
Mohorju pove, da bo že še pomnil Dušo, ki je še ni	zlodej	vzel.Bridka Tina ga je prezirljivo ošinila s	A
Klobučarja. Bajt se šele pred gosposko hišo zave. »	Zlodej	vendar. Ali mi je globo napisal?«	A
približevali Mostam, manjši sem bil. Le kakšen	zlodej	me je premotil, da sem se odločil za cigarete	A
slišali, kako odličen pevec sem. A je imel sam	zlodej	prste vmes!Ko pripojem prav do vrha visokega	A
prekleto grivo!« Vzel je ubito ogledalo v roko: »	Zlodej,	Ivan Arkadjevič, kar bela lisa se mi vidi na	A
da ga zopet prinesemo v stanico! To bi bil	zlodej,	če bi se prikazali grajski hlapci po bregu in	A
in cesarja iz tal izkopati, tja pojdem in sam	zlodej	me ne odžene, dokler se s cesarjem ne pomenim	A
»Prekleti kašelj! Da bi ga	zlodej	in še mene zraven!« »E, kaj, hudiča, dokler	A
zaman. »Hm, da, šumbreška je Liza bila, in sam	zlodej	ga vedi, kaj ti gosposka še nazvitorepi iz tega	A
oplenimo gradove in jih poderimo, sicer se	zlodej	gosposki spet zaredi!‒ Ali ne, moža Hrvatarja	A
»Ali me zakoljete kar tukaj?« »Da bi ga	zlodej,	nič se ne boji!« je grofa grelo; na glas je	A
rešetali so med sabo kmetje svoje uboštvo. Pa mi	zlodej	glavo zmoti, vrže me za kmeti; skoči z mano	A
med zobmi: . / . / stran 105 . / »Da bi te	zlodej!	Oderuh ti stari!	A
ste jim vi.« »Sacrebleu ‒ « kolne Vernazz, »	zlodej	vas vzemi, tu imate, kar imam, tisoč frankov	A
žveplen klinček dobil in luč upraskal. Pa je že	zlodej,	kadar človek kake stvari potrebuje, je ne najde	A
O, Krjav . / . / stran 143 . / lje, o ti sam	zlodej	ti, o ti živi nepridiprav ti!Zakaj si govoril	A
ta pritepeni bukvar je tudi ne bo! Ko bi ga	zlodej	zdajle nazaj prinesel, da bi ga malo potresel	A
sem še na svetu, nisem imel takega v rokah. Pa	zlodej	me naj vzame, če sem enakega človeka videl in	A
denarjev ne mara, če sem ga prav zastopil; res,	zlodej	me naj vzame!I, ko bi ga tebi dali, ljubi moj	A
omehčana; vstani in ulekni jo čez vodo, zakaj	zlodej	po meni in po tebi, če ne letita dva tam gori	A
Ciriani, ali kako se pravi človeku, ki naj bi ga	zlodej	‒« »A, beži, beži!Ne imenuj ga!	A
ključavnici velikih vrat, kakor ‒ Bog nas varuj ‒	zlodej	iz pekla. Marko Kozjak se zgane, ko pripeljejo	A
je pomiril konje in prišel pogledat: »Pravi	zlodej!	Nič ga ni škoda, zamorjenca.	A
ki je rekel že ob štirih napreči - da bi ga	zlodej	jemal!Saj groš ti prekleto izbira in izbira	A
pravi drugi. »In imeli so ga že v kleščah,	zlodej	vedi kolikrat, pa jim je vsem dal po nosu in	A
leblajtarji! . / . / stran 24 . / Kaj jih	zlodej	nosi tod!« Cesarski služabniki, ki so se sami	A
mu pravite onemu poštenemu fantu ‒ pa jih je	zlodej	prinesel, ravno ko sem čez neko mejo lezel.	A
Molku so jeli lesti lasje kvišku. »To je	zlodej	ali pa ‒« hotel je reči, pa stisnil je jezik	A
morda do prepričanja, da mu je to napravil sam	zlodej,	a mož je bil pretrezen. Najhuje je bilo, da	A
veliko denarja; jaz pa pravim, da je prišel sam	zlodej	po onadva, ker noče, da bi umrla skesanega srca	A
izbral za pokvaro tvojih nazorov, najogabnejši	zlodej	in hkrati ‒ ne brez namena ‒ tvoj potomec.	A
pa se je kakor pijan opotekel proti domu ... »	Zlodej,	tujih smrek ne bom podiral.Sam jih sekaj, Bogataj	A
vrat; mlado si in čedno si tudi še precéj; ni	zlodej,	da bi ne našlo kakega mlečnozobega, rdečeličnega	A
to pot pa ni bil boj zastonj. Tisti plešasti	zlodej,	ki ste mu prebodli vrat, je imel pri sebi dva	A
Andrejče, tako dobro, da boljše ni mogoče. Noben	zlodej	ne sluti, da si ti oprostil Hugona.Pa veš, brez	A
vrvice,« se je smejal Matija, »in če bi sam	zlodej	prišel, bi se moral ujeti v to past.Zdaj pa	A
podarim, in še dvesto srebrnikov mu naštejem. Sam	zlodej	bi moral poseči vmes, da bi Castiel zame ne	A
hudič vidi, kadar sem pa žejen, me pa noben	zlodej	ne pozna.« In ker Rovanu Matijeva jeza	A
sluga. On je inteligenten, vsa čast, ali ta	zlodej	jé stvari, ki najhuje diše.Prosim vas: slanike	A
« so kričali Polževčani. »Kam pa vaju nese	zlodej?	Eha, Ficko! Liska, na!	A
stranski uličici navkreber. »To je čudno, da me	zlodej	ni maral slišati!« si je dejal in sopihal za	A
Smejajte se mi!	Zlodej	naj vzame vse skupaj in še mene povrhu!‒ Vse	A
učitelj duševnih sposobnosti. ◆ Trebuh, kakor	zlodej,	starih dobrot ne pomni. ◆ Tresla se gora, rodila	A
huduje hlapec. »Ves dan moram težko orati, da me	zlodej	ne vzame, pa še jesti ne dobim.« Graščak potegne	A
posluša. »Znebiti se ga moram, če bi bil tudi sam	zlodej!	« reče gospodar svoji ženi.‒ »Jutri pridemo do	A
krastače po gozdu. »Kako ti je ime?« nagovori	zlodej	polharja. »Sam mi pravijo,« odvrne le-ta.	A
vprašajo prijatelji. »Oj Sam, Sam,« tuli opečeni	zlodej.	»Če si se sam, pa sam trpi.	A
Sej sploh ni oblak.	Zlodej	je.” Hectorjev oče je rekel: “Jaz pa zraven	A
pojavi kot pravljični trenutek v pripovedi, kot	zlodej	ali škrat, s katerim junak zgodbe naredi sumljivo	B
pljunek! Tako pa bodi, kakor je, in naj vse skupaj	zlodej	vzame!Sklenil sem, da se zaklenem v izbo ter	B
Če bi bil profesor nekdanje slovenščine --	zlodej,	predaval bi o Kettejevi mizeriji!Tako pa ne	B
vnaprej - bodi v novembru ali v februarju. Ni	zlodej,	da bi si za par dní ne dobil namestnika.In jaz	B
pomočjó opraviti - in kmalu! Če ne, naj vse skupaj	zlodej	vzame; jaz sem že sit! Prosim Te, piši mi	B
In tudi strahu.	Zlodej	je bolščal iz vseh kotov. Ko smo pozno	B
ne dela tega, kakor nekateri domnevajo, sam	zlodej,	da bi, če mogoče, spet zapeljal ljudi v staro	C
ustvarjalcev Vinko Möderndorfer Razlog, da je	zlodej	tako gosto naseljen v naslovih njegovih knjig	D
predstavljate?), Nixon pa ostuden, pokvarjen	zlodej.	Bo poslednja sodba res le zadeva seksapila?	D
pa so si gostitelji prigarali remi. Strelci:	Zlodej,	Šarac; Mehili, Rebolj. J. G. Matthäus bo jokal	D
Mujakovič 7,5 (Kotnik 7), Bauman 7,5 (Pokveka -),	Zlodej	7,5, Barlič 8, Dragič 7,5 (Sprečakovič 7,5)	D
Repovž 6,5, Mernik 6, Cugmas 5,5 (Pokleka -),	Zlodej	5, Mujakovič 5, Arlič 6 (Dragič -). Železničar	D
Repovž 5 (Dragič 5,5), Bauman 5 (Šarac 6),	Zlodej	6, Cugmas 5,5, Mujakovič 5,5, Arlič 5 (Sprečakovič	D
6,5 (Vedenik -), Bauman 7,5 (Sprečakovič -),	Zlodej	6,5, Mujakovič 7, Arlič 6,5, Dragič 6,5 (Kotnik	D
Mernik 5,5, Turk 5,5, Repovž 5, Bauman 5,5,	Zlodej	5, Cugmas 5,5, Mujakovič 5,5 (Sprečakovič 5	D
(ne bomo zdaj uničevali folklore!), in tudi	zlodej	je tako rekoč nujen rekvizit za pohujšanje v	D
Ljubljana - Videti je, kot bi se Cankarjev	Zlodej	vrnil v dolino Šentslovensko in zaradi nenavadnega	D
je s pravil v parlament, ni pa znano, kateri	Zlodej	se je nalašč ali pomotoma igral z obkrožanjem	D
bolj malo) pustil naprej. Toda kot običajno se	zlodej	pokaže vedno tam, kjer ga najmanj pričakuješ	D
Vodovnik 6), Borštnar 6,5, Arlič 6 (Metulj -),	Zlodej	6, Smajlovič 6,5. Ivančna Gorica : Zagorje	D
Korun 6,5), Borštnar 6,5, Arlič 6 (Drev 5,5),	Zlodej	6 (Metulj 5,5), Smajlovič 6. Železničar Ligro	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 31 131 231 331 431 531 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani