zlodej (131-230)

preplašen: In grad? PETER: Le povrni se,	zlodej,	s smradom svojim, odkoder si prišel!Poznal sem	A
dolgočasen in bebast; zapišem se nebesom!	ZLODEJ:	Zmerjal si, ampak odgovoril nisi: kdo si?	A
siromak, ti obljubim: še nocoj me boš spoznal!	ZLODEJ	zamišljen: Strah me je in sram!	A
PETER: Služi, hlapec, služi gostom!	Zlodej	na verando. JACINTA: Res, pijana sem, vse	A
PETER: Hlapec, hišnik, spoznaj svoj posel!	ZLODEJ:	Pogrnjeno je! PETER gostom: Hladno je že	A
PETER Zlodeju: Gosli!	ZLODEJ	vzame gosli, ki mu jih dá služabnik: Ponižaj	A
Ponižaj me, kakor se ti zdi; prišel bo čas!	Zlodej	igrá na gosli; Jacinta pleše - - - - - - -	A
tudi za napredek na gospodarskem polju -	ZLODEJ:	Na gospodarskem polju - res! UČITELJ: In	A
brez Petra in Jacinte; potem debel človek	ZLODEJ:	Kam? VSI v nenadnem strahu: Kam?	A
VSI v nenadnem strahu: Kam?	ZLODEJ:	Ni bil! VSI: Kdo je bil?	A
Krištof Kobar se je odpeljal z nevesto...	ZLODEJ:	Hudiča samega je ukanil!Plane skokoma na verando	A
in izgine smrdéč. VSI zakričé od groze:	Zlodej	sam! DACAR popotniku: Samó tale spetka	A
šentflorjansko, velika sramota je prišla nádnjo!	Zlodej	sam je prišel med nas in se je izdal za krščenega	A
sramoto oblita in z zasmehom našim sta pobegnila	zlodej	in razbojnik, je pobegnil za njima tudi tisti	A
Ta - BENVOLIO Kaj še? MERCUTIO	Zlodej	vzemi te fantastične, načičkane, čvrljajoče	A
Za ta svet sem že odigral, le verjemita! -	Zlodej	vzemi vajini hiši!- Kaj?	A
Ti coprnica stara ti! Čakaj, jaz ti pokažem,	zlodej	babji!(Zaleti se proti njej in jo opleta s	A
eno časno, eno večno plačilo; tako šepeta mi	zlodej	sufler: Če ne zlepa, propadel boš s silo.‒	A
postlala bom, se na smeh držala bom: to bi moral	zlodej	bit′, da b′ ne mogla ga dobit′! Kaj pa ti piskaš	A
saj veš, kako je pozimi, ko je burja pobesnel	zlodej	in se prestopaš na deski in ne čutiš več prstov	A
»Kakor -« »Kakor bi sam	zlodej	igral na škant,«je povzel stric.	A
ob ograji in gledal: kdaj pride kopno. Ta je	zlodej,	so rekli, ta bo zdržal.Ta ima napeto in voljno	A
vas v zrak. Pijani kmet, reče knezoškof, ne pa	zlodej,	spet sem izgovoril to besedo, spet se bom pokrižal	A
hudiču zapisan trideset let, in da mu je ukazal	zlodej	podreti to znamenje, ki je pa hudo blagoslovljeno	A
ko prikolne fant iz Save. »Da bi vse biriče	zlodej	vzel,« se huduje.»Kje bomo pa zdaj čoln iskali	A
zopet drugi brez konca in kraja. Kakor bi ga	zlodej	v krogu vodil, tako blodi semintja po temoti	A
proti Dolini, se zasliši kričanje Štefanovo: »Ti	zlodej,	ti!Ti vrag!	A
Kaj pa se bojim! ha, ha, jaz hud, ha, kakor	zlodej.	« »Oh, Štefan, križ božji!	A
dva sta migala z ramami. »Kaj je Matizelj?	Zlodej	vedi, kje ga pes drži!Pojdite ga iskat!« reče	A
debelo gleda, kakor bi hotel reči: »Da bi te	zlodej!	Kaj mi hočeš?«	A
vrag naj jo vzame! je namigoval Halgatu. Ni	zlodej,	da ji ga ne bi naprckal!Ni takega copra, da	A
vreme meša!? so si rekli. To pa je tudi sam	zlodej,	da se med nami zmeraj kdo najde, ki ga luft	A
Komaj pijo vsaka enkrat, ali pa morda še ne, kar	zlodej	prinese paglavca, ki je držal bučo vina v roki	A
gosposki vladati in še v mošnjiček devati?« »	Zlodej	ga vzemi, če ne more!« odgovori Kotlóvščak	A
»Kaj pa Atif Sarajlija ničesar ne ve?« »Ta	zlodej	nas morda včasi za nos vodi.Verjemi mi, gospod	A
je pokusil. 𠆭obra, izvrstnaaa!’ je meketal	zlodej	ter gledal k nebu, kakor bi pil medico.Pa ni	A
Sramota za dvor!’ Nato je odvihral besen kot	zlodej.	Jaz pa sem zbežala in tekla, da ti naznanim.	A
kjer je oprezal, da ga oče ne zapazi. »Ti	zlodej	pa izgini iz moje hiše!« ga je slišal rohneti	A
Skalovniku. Nekako pred dvema letoma pa me je sam	zlodej	nesel mimo Vrhunca, ko sem imel polno listnico	A
kjer se šepetaje posvetujeta. »Oborožen je	zlodej,	toda uiti nama ne more,« ugotavlja poročnik	A
bom izmed vseh ljudi najprej srečal tebe. Sam	zlodej	te je prinesel...« »Oh, Gradnik, ne govori	A
Aleš pa se ni zmenil in je molil. ”Bo že prišel	zlodej	pote, nevernik!“ si je mislil.”Trkaj le, odprl	A
res je zadišalo tako čudno, kakor da bi se sam	zlodej	motal tod okoli!“ je pomislil Aleš.”Doma me	A
in blaten. . / . / stran 251 . / ”Te bo že	zlodej	jemal!“ je zmerjal Aleš.”Še nocoj te bo vzel	A
bi si bil najrajši pljunil v obraz. ”Kakšen	zlodej	me je bil pač zavlekel v Ljubljano!Brodim po	A
je takoj napotil k Hani. Kdo vedi, kakšen	zlodej	ga je motil: namesto da bi stopil v vežo, je	A
”Kdo si? Ali si	zlodej	sam?Zini besedo, da te spoznam!“	A
da takih pesti duhovi nimajo in da jih tudi	zlodej	sam nima!Saj sem že bral, da je zlodej koga	A
tudi zlodej sam nima! Saj sem že bral, da je	zlodej	koga zadavil, ali da je padel človek od strahu	A
in se je razvnemal. ”Rad bi le vedel, kakšen	zlodej	jih goni nanj!Rad bi le vedel, kaj jim je storil	A
svetih po mestnih ulicah? - Sploh pa - kakšen	zlodej	je s tisto genljivo mladenko?Kako jo je mogel	A
rečem: ni nam Bog postal tiste ženske, temveč	zlodej	jo je poslal!“ Globoko zamišljen, potrt in	A
bil poslal Bog v dolino šentflorjansko, temveč	zlodej!	Komaj se je prikazala, leto dni če je tega, se	A
njih. ”Ostal je v ognju, pa ni zgorel, saj je	zlodej	sam,“ je rekel drugi. ”Joj se nam, če je	A
”Kam pa?	Zlodej,	kaj sem rekel kaj hudega?Ne beži, saj te ne	A
svatje in da se je Kurentu zazibalo pred očmi. ”	Zlodej	sam bi se potuhnil!“ je rekel ves prestrašen	A
pobožnih in skopih žensk: na dnu njih src je	zlodej!	“ Tudi oče je bil že pijan in ko mu je ponudil	A
izgovarjal Kačur s plahim glasom. ”Kaj pa ti je,	zlodej?	Kaj se ti je zmešalo?“ se je čudil Ferjan.	A
hodi po tobak. Ženska, ki jim kuha, je kakor	zlodej	in že zdaj opravlja Francko po vsem trgu, od	A
dobro ... Hišna jo je razjezila in zdaj je kakor	zlodej.	Še mačka je sunila v vežo, ki ga ima rajša nego	A
Grivar ga je zgrabil za ramo. ”Ali te je	zlodej	obsedel, ali si pijan?Nalašč si čakal name	A
ob slutnji nemirnih dni in hudih nadlog ...	Zlodej,	ki je bister in prekanjen, si je bil izbral	A
očitno svojo nečednost; ampak te si je izbral	zlodej	iz same prekanjenosti, zato da bi se nevešča	A
da je bil: ni bil Šobar, temveč sam peklenski	zlodej.	Njegov obraz je bil ves črn, oči so se svetile	A
»He, Marko!« Pozna me;	zlodej	vzemi babo! Še niže na nos je potisnil	A
paša, je bila vsa dolina, kakor da bi jo bil	zlodej	obsedel.Delo ni več dišalo nikomur, toliko rajši	A
poudaril rodoljubni učitelj Šviligoj. ”Če ni sam	zlodej,	ki je prišel po opravkih!“ se je hudobno nakremžil	A
je rekel župan. ”Saj sem vedel, da ga je sam	zlodej	prismodil v to blagoslovljeno dolino šentflorjansko	A
kaj je človeška sodba in beseda! Kadar pride	zlodej	po svoj davek, je hujši od dacarja in iblajtarja	A
se mi zdi, da niso sanje ... koga mi je poslal	zlodej	in kaj mi je namenil?Zakaj bi človek ne poskusil	A
mu je upadel. ”Saj nič ne veš, če nisi sam	zlodej,	ali pa apostelj njegov!“ ”Ne apostelj, o	A
Enkrat samkrat sem se izgubil tja, ker me je bil	zlodej	premotil, ti pa si tičal tam vsak večer!...“	A
da je svetnik, je še najhujši! Kadar vas bo	zlodej	jemal, se boste spomnili mene, ki se vam bom	A
rekel Luka, Šrangar pa je trdil, da mu gleda	zlodej	že iz oči. Vesel in glasen je bil sosed Luka	A
vsakdanja stvar brez greha in zla. Prišla je misel,	zlodej	sam mu jo je bil vdahnil; - ”zares je čakal	A
sam mu jo je bil vdahnil; - ”zares je čakal	zlodej	pod klopjo!“ je pripovedoval pozneje Luka;	A
iz noči. ”Tudi tiste besede je izpregovoril	zlodej	sam!“ je pravil pozneje sosed Luka. ”Zlodej	A
zlodej sam!“ je pravil pozneje sosed Luka. ”	Zlodej	sam mi je prigovarjal, še videl sem ga s temi	A
bankovce v Andrejčevi roki in mu je vdahnil	zlodej	strašno misel, pa do trenotka, ko se je zgrudil	A
nasmehnil se je njegov blatni in krvavi obraz. ”	Zlodej	me je bil obsedel, sosed!Ko smo sedeli pri Šrangarju	A
sosed! Ko smo sedeli pri Šrangarju, je čepel	zlodej	pod klopjo, tik za mojimi nogami in mi je vdahnil	A
kakor je ukazal in zdaj sprejmem še pokoro!“ ”	Zlodej	je slab izgovor, Luka!“ je izpregovoril krčmar	A
hudodelci in razbojniki bi se lahko izgovarjali:	Zlodej	me je zapeljal, zlodej mi je vdahnil misel,	A
se lahko izgovarjali: Zlodej me je zapeljal,	zlodej	mi je vdahnil misel, pa sem storil.Ampak zaradi	A
prašal krčmar. ”Tudi takrat mi je bil vdahnil	zlodej	pregrešno misel; videl sem ga razločno, ko je	A
je vzkliknil Luka, kakor da bi bil užaljen. ”	Zlodej	me je zapeljal in ravnal sem po njegovi zapovedi	A
premislekom. Vse se spominjam, kako je bilo;	zlodej	me je vodil za roko, jaz pa sem šel in sem delal	A
nas je bilo, ne jaz sam; in ne meni samemu,	zlodej	ni vdahnil grešne misli meni samemu, vsem jo	A
in zaslužne rodoljube: Bilo bi komaj, da bi	Zlodej	sam učil človeštvo čednosti in dopadljivega	A
poželjenja! Zredila se je, nič več ne poveša oči in	Zlodej	sam bi zardel pred staro zvodnico.Ni več radosti	A
mu olajšala bridkost. . / . / stran 101 . / ”	Zlodej	je rojen pesimist.Če ni čednosti, da bi godrnjal	A
je ta dolina šentflorjanska, da bi se zredil	Zlodej	sam ter utonil v grešno lenobo.“ Prišel je	A
Kaj bi ne moglo biti drugače?“	Zlodej	se je bil naslonil ob jablan; kmalu je bil truden	A
je bilo, ki še ob poslednji uri ne umrje.“	Zlodej	je sedel v travi, gledal je v bele zvezde in	A
daleč v temi so zaškripale duri v plotu. Tudi	Zlodej	je vstal in se je preleknil, ker mu je bila	A
si glodal kračo pri mlinarici!“ je vzdihnil	Zlodej	v svojem srcu. ”Ljudje božji, ki sedite okoli	A
Bog ji odpusti greh, velika vlačuga je bila.“	Zlodej	se je nekoliko pomislil in se je domislil zgodbe	A
zapihal je veter in duša se je vzdignila.	Zlodej	pa je zaklel strahovito. Dacar je govoril	A
učitelj Šviligoj je pogledal nezadovoljno.	Zlodej	pa se je vzradostil. ”Torej ti si tukaj,	A
nezadovoljno je pogledal učitelj Šviligoj.	Zlodej	pa se je hudo vzradostil. ”Kaj tudi ti si	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 31 131 231 331 431 531 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani