zaselki (201-300)

kilometre peščenih in praznih plaž s posameznimi	zaselki.	Vseh plaž na Arayi je 43, vse so peščene in neosnažen	D
slovenska Savudrija in od leta 1991 še slovenski	zaselki	Škrilje, Bužini in Škodelini prepuščeni Hrvaški	D
Vrsnik, Lepena, Na Skali in številni porušeni	zaselki	v zakotju gora.Tja zabojnikov ni mogoče prepeljati	D
so uradne zahteve Slovenije, kaj bo z našimi	zaselki	ob Dragonji, kako bo z nekdanjo posestjo piranske	D
država, ob znanem poteku kopne meje, kaj bo z	zaselki	ob Dragonji, kako daleč so pogajanja, itd.Vsa	D
kar nekaj težav, da bo ugotovil, kaj storiti z	zaselki,	ki nočejo v nekakšno novo žepno občino, pa so	D
tem so se spomnili burne zgodovine kraja, ki z	zaselki	sega do slovensko-hrvaške meje, staroselskega	D
Dejstvo je, da je sporno ozemlje s štirimi	zaselki	vpisano v piransko zemljiško knjigo katastrske	D
januarja letos. Juri je ob tem poudaril, da so	zaselki	na območju, ki je še predmet pogajanj med Slovenijo	D
javnost hrvaškega MZZ, ki zatrjuje, da navedeni	zaselki	ležijo na hrvaškem ozemlju.»Če se bodo objavljene	D
Zagreb - Sporni istrski	zaselki	Škudelini, Škrili, Bužlini in Mlini so že pred	D
pa posebej obravnavati posebnosti. In štirje	zaselki	ob Dragonji so bili posebnost, dokler ni Hrvaška	D
ozemlja«. Pred štirimi leti so prav sporni istrski	zaselki	»homogenizirali« hrvaško politiko, in tudi zdaj	D
potekala meja ob osamosvojitvi in da so sporni	zaselki	Mlini, Škodelin, Bužini in del Skril ter hrvaški	D
vrhom oziroma Sveto Gero), JE Krško, štirje	zaselki	v Istri (od slovenske geodetske uprave so dobili	D
Mežiška dolina s Črno, Žerjavom in okoliškimi	zaselki	je ekološko razvrednoten in gospodarsko siromašen	D
Hrvaškem vojaško (Trdinov vrh), ozemeljsko (sporni	zaselki	v Istri in drugje) in gospodarsko agresijo	D
uradno in opozicijsko politiko sporni istrskih	zaselki	hrvaški. P. P. Kitajski predsednik v Novosibirsku	D
prehoda pri Sečovljah in tik nad »spornimi«	zaselki	Škrile, Mlini, Bužini in Škodelin.V prvih dneh	D
nedoločene kopne meje med državama sodijo tudi	zaselki	ob Dragonji.Toda informacije, ki jih imajo,	D
informacije, ki jih imajo, naj bi govorile, da so	zaselki	za Slovenijo že izgubljeni. Kopna meja naj bi	D
izražene z dogajanji v zvezi s spornimi istrskimi	zaselki,	prizadevanjem za celovitost Piranskega zaliva	D
zaselkov, ki vedo, kje živijo. Prav tako so ti	zaselki	tudi v Atlasu Slovenije, ki sta ga izdala Mladinska	D
bi jo v tem primeru odnesli manjši kraji in	zaselki,	ki imajo lasten vodovod in ne potrebujejo električnih	D
kateri bi ji v celoti pripadali sporni istrski	zaselki,	se seveda zastavlja vprašanje, ali ima pogajanje	D
poraslega z gozdovi, posutega z domačijami,	zaselki	in cerkvami, je Polhov Gradec, v pisnih virih	D
s sinom odpeljali tudi njegovo krušno mater.	Zaselki	Kot, Zagrad in Leše, vsi v bližini Prevalj,	D
po slemenih gričev, na katerih so se raztepli	zaselki	Slatina, Pohorje, Mali in Veliki Okič, zahodneje	D
sosednjima farama ne izgubljamo besed. Raztegnjeni	zaselki	Slatina, Mali in Veliki Okič segajo do hrvaške	D
preleti videli njegovi sodelavci. Nekateri zahodni	zaselki	- Oekusi, Suai, Amberno in Ainaro - so podobni	D
s Slovenijo in že v preambuli navedla, da so	zaselki	Škudelini, Bužini, Mlini in Škrilje pod hrvaško	D
pasivna in se ji umika. Tretji tak problem so	zaselki	ob Čabranki v občini Loški potok, kjer otroci	G
povezanost teh dveh krajev. Kraj Nazarje je s svojimi	zaselki,	kot sem že dejal, v katastrski občini Prihova	G
člen, v katerem točno piše, da vsa naselja in	zaselki,	ki so v prilogi A sodijo na slovensko stran	G
da smo del piranske občine." To se pravi, ti	zaselki:	Mlini in tako naprej, ki so južno od Dragonje	G
Prvič.	Zaselki	Mlini, Božini, Škrilje in Škodelini, za te zaselke	G
navedeni vsi kraji, med drugim tudi štirje sporni	zaselki.	To so vse dokumenti, ki jih posedujejo slovenski	G
Njegovi odgovori so bili naslednji: prvič,	zaselki	Mlini, Bužini, Škrilje in Škodelini, za te zaselke	G
medtem ko so zlasti v Slovenskih Goricah ti	zaselki,	da ne bi ti izostali in bi potem se nekdo držal	G
Jaz sem šel v pravopis gledat in piše vas in	zaselki.	To se pravi, da sta to v resnici dva pojma.	G
Jaz jih ne poznam.	Zaselki	so, hiše posamezne po Pohorju, ne vem kje, ampak	G
navajati, kateri kraji, krajevne skupnosti,	zaselki	so v tem območju. Kar zadeva pristojnosti notranjeg	G
ampak območja občin znotraj, se pravi vasi,	zaselki	ali kakor drugače je bilo to že definirano z	G
mnogih sedanjih občinah. Mnogi kraji, mnogi	zaselki	se čutijo zapostavljene in preprosto želijo	G
to pa je striktno obmejna skupnost, in vsi	zaselki,	ki so v krajevni skupnosti Razkrižje oziroma	G
ti kraji pomenijo, so mi pojasnili, da so to	zaselki	in da ti zaselki spadajo pod Savudrijo.Žal se	G
so mi pojasnili, da so to zaselki in da ti	zaselki	spadajo pod Savudrijo.Žal se je razpoznalo,	G
mislim da je bil - torej ta je razlagal, da so to	zaselki	in do teh slovenskih zaselkov so Hrvatje potegnili	G
nelogičnosti. Mi smo rekli, da spadajo pod Sečovlje	zaselki	Skrile, Bužini, Škodelin, toda tem krajem nismo	G
najkrajšem času most čez Dragonjo, tako da bodo ti	zaselki	povezani z matico.Nič od tistega se ni zgodilo	G
za delno izvajanje sodne oblasti nad štirimi	zaselki,	ki jih je izvajala Hrvaška, in za nekatere druge	G
režima. Mi še danes ne vemo kam spadajo nekateri	zaselki.	In tu je "kleč", če hočete. Tu.	G
tudi mejo, ker v 1. členu natančno piše, kateri	zaselki	in kraji in mesta uživajo pravice iz tega sporazuma	G
kontrolirati prav tako levi breg Dragonje, kjer so	zaselki	Škrilje, Božini in Škodelin. V zvezi s to mejno	G
določa, kaj vse morajo krajevne skupnosti ali pa	zaselki	izpolnjevati, da so lahko občina, ko mora imeti	G
smatram, da bi zlasti za periferijo, to so vasi in	zaselki,	ki imajo bogato kulturno dediščino, vlada morala	G
poselitvene vzorce, kjer so manjši kraji, manjši	zaselki.	Tu ostaja odprto vprašanje, na kakšen način se	G
ustanovljena krajevna skupnosti Štore, skupaj z vsemi	zaselki	Teharij. Leta 1978 pa se je krajevna skupnost	G
tem, da so v področje parka zajeti tudi štirje	zaselki,	kjer so ljudi že prepričali, da so se odločili	G
razumemo, da ne prejudicira ničesar in da tisti	zaselki,	ki niso našteti, pač še vedno ostajajo nerešeno	G
vodami, da je to levi breg Mure in da so to	zaselki	tudi na Dragonji in tako naprej.In to je dosegla	G
in Republiko Hrvaško je še veliko, med drugim	zaselki	na levem bregu Dragonje, prav tako je problem	G
med drugim nadzirala celoten Piranski zaliv z	zaselki	na levem bregu Dragonje in ozemlje na levem	G
Ampak to je bilo dejstvo.	Zaselki	so še danes taki, to je prekmurska duša, del	G
Sneduh. Ihan. Aja, seveda. To pa so	zaselki	po Sloveniji, pa niso blizu Ljubljane.Zdaj pa	G
Dubrovnik in Cavtat. Velika plodna polja in	zaselki	so bili nekdaj posest dubrovniškega plemstva	G
12. stoletju, ko so se pojavili številni novi	zaselki,	hkrati pa so zacvetela - demografsko in gospodarsko	P
teritorialnega morja. Jorasova hiša skupaj s štirimi	zaselki	na južni strani Dragonje, Mlini, Škrilje, Bužini	P
113 hektarov levega brega Dragonje, kjer so	zaselki	Mlini - Škrilje, Bužini in Škodelin del slovenske	P
enostransko razglaša za svoja, so še štirje	zaselki	na južni strani Dragonje in območje pri Hotizi	P
zapisana celovitost Piranskega zaliva, da so	zaselki	južno od Dragonje slovenski in podobno, vendar	P
prvi pogled se veliko zemlje ne obdeluje in	zaselki	nekako zamirajo.To potrdi tudi domačin iz Škodelinov	P
morja, celovitosti Piranskega zaliva, da so	zaselki	južno od Dragonje slovenski, prav tako ozemlje	P
stanje 25. 6., pariška mirovna konferenca, trije	zaselki,	londonski memorandum, Drnovšek-Račanov sporazum	P
slovensko. To pomeni, da Piranski zaliv ter	zaselki	na levi strani Dragonje in Mure ne smejo biti	P
odnos do matične države. Ukvarjanje z nekimi	zaselki	in tablami je bilo najbrž premalo pomembno in	P
da bi arbitrirali ozemlje med obalo in tremi	zaselki.	Najprej bi moral državni zbor sprejeti in potrditi	P
nikoli ni bilo. So le sezonski gospodarski	zaselki,	praviloma v uvalah, kjer so bili ljudje in predvsem	P
Sardinije, kjer prevladujejo v klanec raztegnjeni	zaselki	in manjše vasice. Mesti, ki se lahko pohvalita	P
gozdovi, ob njih postavljene samotne domačije in	zaselki,	vse odlikuje posebna skladnost, ki razveseljuje	P
navadilo na prostrano in pusto pokrajino z redkimi	zaselki	in čredami lam na višini skoraj štiri tisoč	P
sončnimi jasami in senožetmi; se nizajo prijazni	zaselki	ter vasice, kakor je na primer Širje, in stojijo	P
južni strani pa je položen, prijazno poseljen z	zaselki	in samotnimi hišami, travniki in vinogradi,	P
na jug, kjer se po širnih krčevinah spuščajo	zaselki	obsežne vasi Dobrova.Če jih opazuješ z brestaniškega	P
pripelje s Toškega čela. V to naselje spadajo tudi	zaselki	Grabci na slemenu med Topolom in Goljekom, Ilovk	P
na terasah nanizane številne vasi, vasice in	zaselki.	Najvišje, 817 metrov, med vsemi se sonči Gorenja	P
ki priteče izpod Medane. K vasi spadajo še	zaselki	Aščevi, U klanci, Valerišče, Draga s šolo imenovano	P
2002 tod našteli 387 Šujičanov. V okolici so	zaselki	Na Gmajni (pod gozdom Praprotno), Rjavi Graben	P
Postaje oziroma Mosta na Soči. Na desnem bregu so	zaselki	Jelovca, Ledine, Okroglica, Plečje in Samotežnik	P
potoka Rogatnice na vzhodu. Kraj sestavljajo	zaselki	Zgornja Gorca v višjem, bolj zahodnem delu,	P
oglejski tip zvonika iz leta 1706, ter više v bregu	zaselki:	Andlovska vas, Petriška vas, Planinska vas,	P
vrača na nekdanji dom. Črnovrški gručasti	zaselki	in samotne kmetije ležijo že povsem na robu	P
Dolski iskalci zlatega teleta Nad	zaselki	Zaboršt in Zajelše v občini Dol pri Ljubljani	P
Stanetinci, Železna Gora, Gabrovnik in Jalšovec ter	zaselki	Leskovščec, Veščički vrh, Krpec, Krče, Kovzloščak	P
nato po demonstracijah določila, da Razkrižje z	zaselki	Veščica, Šafarsko, Gibina, vas Robadje z zaselki	P
zaselki Veščica, Šafarsko, Gibina, vas Robadje z	zaselki	Presika, M. Leskovac kot tudi Sv. Urban z vasjo	P
ugotovitvah je Razkrižje z okoliškimi vasmi in	zaselki	spet pripadlo Sloveniji, Štrigova pa zopet Hrvaški	P
reki Reziji/Bili imenovana dvokraka dolina z	zaselki	na pobočjih, ki pod Kaninom sega do meje s Slovenijo	P
v Ljubljani pri Križankah. Pod eksotičnimi	zaselki	Manj znana, a najkrajša pot (25 km) drži v	P
raztresena vas Učja/Uccea (607‐918 m) s številnimi	zaselki;	nekateri so bolj planine kakor prava vaška selišča	P

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani