Dogovorom, ki lahko neformalno stvari nekatere rešujejo, tudi tam Hrvaška forsira svojo ureditev in svoj pristop na tistem delu, kjer meja še ni natančno določena z meddržavnim dogovorom; izvaja poostreno kontrolo, Slovenija pa je pasivna in se ji umika.
Tretji tak problem so zaselki ob Čabranki v občini Loški potok, kjer otroci s - nesporno in tudi nevprašljivo - slovenskega dela ozemlja na tej strani Čabranke hodijo v šole v Republiki Hrvaški. In to zato, ker z naše strani, kljub stalnim zahtevam, ki se ponavljajo že skoraj desetletje, ni zgrajena niti osnovna infrastruktura, ki bi omogočala, da otroci iz slovenskih vasi in zaselkov hodijo v slovenske šole.