vroče (501-600)

ustrupana. Martin si je pritisnil umazano železo na	vroče	čelo in celó na ustnice. Bolno je zamrmral	A
Nikolaj Strassoldo. Nikolaj je bil mlad junak,	vroče	krvi in vzburljiv bojevnik, ki je za vsak nič	A
niti enega lepega plemenca...« Meni je postalo	vroče,	ko da bi me kdo vrgel sredi puščave, ata pa	A
naporno delo. Na vozu je bilo vedno peklensko	vroče.	Pod je bil postavljen tako, da se je sonce z	A
biti kaj dosti, saj bi mi bilo tako še bolj	vroče.	»Vama je lahko!« sem se večkrat obregnil	A
niso. Povrhu je bilo ves dan tako peklensko	vroče,	da sem mislil, da bom zgorel na vozu. Nekajkrat	A
usedli v travo in počakali, da nam ni bilo več	vroče.	Nad nami je visela napol iztegnjena roka mlinarjevega	A
bleščala v soncu, skale so postajale vse bolj	vroče,	midva pa sva visela na steni ko dva pajka.»Če	A
prestrašiti. Na tisti valeti so imeli nekateri	vroče	vseslovanske govore, jaz pa naj bi potrdil,	A
niti v vročini. Pa ni bilo v koči prav nič	vroče,	posebno proti jutru ne. »Velikega petelina	A
zadovoljno, stoječ sredi Ločilnice. »Prej mi je bilo	vroče,	sedaj se pa hladim! Tako je prav za poštenega	A
bi me ne mogel ljubiti, Andrej, pa nikar!«	Vroče	čelo je pritiskala k njegovi roki. »Da bi le	A
videl, kaj ti voda dela!« »Meniš li, da meni ni	vroče,	kadar s svojo škatlo po Ljubljanici brodim?	A
Morda greva na ulico. Tudi	vroče	je tudi notri!« dostavi Jurij Ljudevit.	A
železni oklop in na glavi čelado, dasi je sonce	vroče	pripekalo.Pred njim pa se je nosil prapor, katerega	A
Cesar je v tem dohajal po dolini. Dasi je bilo	vroče,	bil je mladi vladar vendar neprestano najboljše	A
ne vročine! Jaz sem pa revček, poleti mi je	vroče	in pozimi me zebe.Plašček sem ti hotel vzeti	A
servieto si hitro obriše obraz. »Pa je v resnici	vroče	tu!« pravi Bogomir hudobno. »Vroče!	A
resnici vroče tu!« pravi Bogomir hudobno. »	Vroče!	Vroče!«	A
»Vroče!	Vroče!	« »Ali ostaniva pri svojem razgovoru!	A
tu ista misel! A zopet je morala s silo iz	vroče	glavice, katero je tedaj gospodična Ana stiskala	A
moral ukloniti svojo glavo, poljubil je pri tem	vroče	dekletovo lice.Ana pa se je bila že tako zelo	A
da me hudir ne vseka! Žival ni taka, žival je	vroče	krvi!Pojaj mu muhe!«	A
Zopet se je pazno ozrl na vse strani in mi potem	vroče	poljubil roko, da se mi je popolnoma zmedla	A
hči visokega vladarja; v prsih pa je nosila	vroče	srce, ki ji je pozneje rodilo toliko gorja!	A
lahno zibal po ledu, in so mrzle sape hladile	vroče	mu čelo, obšli so ga takoj rahlejši spomini	A
koncu trnove poti, napolnjevala mu je hladilno	vroče	srce.Stopila mu je pred dušo podoba nje, ki	A
slonel ji na ljubečih prsih; kakor bi še občutil	vroče	poljube, ki mu jih je ‒ gotovo v solzah ‒ pritiskala	A
velo roko mu je pogladila čelo. Silno je bilo	vroče	to čelo in čutila je, kako mu je tolklo pod	A
je prijel njegovo roko ter jo položil sebi na	vroče	lice, potem pa šepetal predse: »Nun das sü	A
»Si li preveč pil? Ali si pa prepoln	vroče	ljubezni, ha, ha!« Najrajši bi ga bil pobil	A
mu je gorelo. Na steklo pri oknu je pritiskal	vroče	čelo, da bi se mu ohladilo. V sobi pa je Vekoslav	A
brila po logu, toda v meni je kipela kri in	vroče	mi je bilo, kakor bi me objemalo gorko poletje	A
stran 21 . / Da, da, človeku je od hudiča	vroče,	če se mu primeri kaj takega v življenju!« Iz	A
Polikarp na Visokem. V hiši je postalo silno	vroče	in nadležne so postajale tudi muhe.Pri vratih	A
dne in ne mrzle smrti v vodi ali pa še celo	vroče	smrti na grmadi. Okrog devete ure in še prej	A
general položil svojo drobno in voljno roko na	vroče	moje čelo, rekoč: »Merci bien!« ‒ to je bila	A
mraz, pa naj bo na ekvatorju še tako peklensko	vroče!	In če hočem nekoč postati ravnatelj ‒ oh, kako	A
‒ Je tko letela na tečaj, da j hladilniku	vroče	ratal, k joj gledu, kako bezla pu razred. ‒Jest	A
Odhitiva,« sem pritegnil, »dokler so še krhke,	vroče	in hrustljave!« Sedla sva v rohnečo Hondo, švignila	A
sredi smo avgusta in kako v tem času je presneto	vroče.	« »No, ne gobezdaj mi zdaj o letnem času, Jera	A
stara pa sedemnajst let. Sinje oči so se ji	vroče	svetile izpod gladkega, visokega čela, ki so	A
jermenčki. Srce ji je bílo skoraj kar naglas, kri	vroče	plala, voljna misel pa uhajala k Hotimiru.	A
Arhidijakon, že prav prileten gospod, ni bil za tako	vroče	razprave in je pomolčal. Pater Konrad se je	A
dvigniti oči, vsem so po zaraslem licu drsele	vroče	solze, zakaj še nikoli niso slišali takih tolažilnih	A
v Šentvid, je bilo skoraj že poldne in prav	vroče.	Somrak jih je vodil naravnost do župnišča.	A
njimi in šel med njive, da bi se mu ščetine	vroče	jeze polegle lepo v miru.Tri kmetije so mejile	A
dušil s piskajočo sapo, ki je letela vanj. »	Vroče	... zatohlo ... ali ne bi šli venkaj ... na zrak	A
gre za ves dan zdoma!« so se izgovarjali. »In	vroče	je, hoje pa za debeli dve uri.« »To kamenje	A
pridemo do sape!« so se hlinili. »Trudni smo,	vroče	je, da pred peklom ni tako!« Stavbenik je od	A
dušo si brž privežite!« je ukazal in razjahal.	Vroče	je bilo, žejen je bil kakor ob ajdovi setvi	A
Domačega vina najprej prinesi, da bo za potrebo;	vroče	je, žejni smo!« »Rebula bo pa potlej za srce	A
še ne, na pómlad pa bo na Turjaku še prebito	vroče.	« »Le po njem!	A
so se mu delale, v rodovinsko last si ga je	vroče	vroče želel. »O ljuba Mati bože,« je	A
mu delale, v rodovinsko last si ga je vroče	vroče	želel. »O ljuba Mati bože,« je molil	A
stvari še ni konec, cesarska gosposka ti ga	vroče	uhaja, Sotečana.« »On pa počenja še	A
Ob popoldanski soparici je možem postajalo	vroče,	pogovor se je krhal, zèh je hodil po njih; Nace	A
noč ni mogel, anti hude skrbi so mu dramile	vroče	oči.V dolini ob Témenici so peli ponočujoči	A
strpim še kako,« je po večerji pri ulnjaku tkal	vroče	misli, »potlej pa zdrsnem sam tja.«	A
so se vozili belil oblački, sonce je sijalo,	vroče	je bilo in brez vetra, svet je kakor počival	A
je Jurko, da gaj še ni?« je počasi dvignila	vroče	oči. »Kako bo vesel, ko to zve!«	A
črna vojska vlila proti Soteski, mu je postalo	vroče.	»Matevžek, ali znaš molčati?« se je	A
v gozdnem polmraku. Možu je bilo pa vendarle	vroče.	Odpel si je srajco, da so se zakosmatile široke	A
povedala, ko me boš rada imela.« Francka ga je	vroče	pogledala.A se je naglo premislila.	A
vinskimi hrami. Ženi in hčeri pa so hitele	vroče	misli daleč, daleč.Z žejnimi očmi sta pili lepoto	A
Njegova mlada, prezgodaj razdražena kri je	vroče	plala po njem, da je rdel v živem in sladkem	A
iztreznila po preobilem užitku težkega vina, ji je	vroče	puhtelo mlado in razigrano telo, v glavi so	A
počasi domu. Kako bi še hitela, ko jo oblivajo	vroče	misli, in ne ve, ali bi jih podila, ali bi jih	A
pesniško pismo ji je hrepeneče razodevalo, kako	vroče	in nežno jo ljubi in milo opeva s svojim čistim	A
sklonil glavo in jo nežno pritisnil ob njeno	vroče	lice.S polti, iz razpletenih las in iz blazine	A
tako imava isto pot!« je skoraj zaukal in jo	vroče	pogledal.Všeč mu je bila, pogleda skoraj umakniti	A
so ga. »V samostanu utegne biti še prebito	vroče,	če je res, kar so Kostanjevčani, ki so prišli	A
teman, izpod košatih obrvi so se mu bliskale	vroče	oči, uprte nekamo daleč, kakor človeku, ki ga	A
diha jo je gledal, z rokami ni vedel kam, kar	vroče	mu je bilo. Mimo je prišel Trlep in vprašal	A
so jih Turki zajeli?« »Tamle okoli je zdajle	vroče,	« je tudi Rádoh momljal sam vase.»Ubogi ljudje	A
šel, moža sta se razodela; Trlepu je postalo	vroče	ob novici, ki sta mu jo prinesla. II.	A
Zakaj oklevaš?« V glasu so mu bile	vroče	misli ‒ še malo, pa bi mu sedem vrst solzá teklo	A
polje podil proti gradiču. Grofu je postajalo	vroče,	srce mu je zastajalo, ves se je tresel. »O,	A
Mirnški jami?« Janez je pokimal, zašepetal;	vroče	mu je postalo, spomnil se je valpta Ruperta	A
Premislil sem se. Nocoj bo tu še prebito	vroče,	a tebe ne pustim v nevarnost, skupiti bi jo	A
Pusto, dolgočasno mu je bilo. Oči so mu	vroče	strmele proti koči na obronku vasi.Vasoval bi	A
ajdovo sev in se odkrivali gosposkemu jezdecu. »	Vroče,	kajne?« jih je ta ogovarjal. »Sveti Jakob pravi	A
Pa oči, oči! Mile in	vroče,	da so zmogle slehernega, ki so ga prijele.	A
vzel bukvice in šel iz mesta v samoten kraj.	Vroče	je ravno bilo; zato se usede ne daleč od ceste	A
pa mladci hrupno razrezovali in razsekovali	vroče	pečeno jelenovo tele. Prvi je spet spregovoril	A
stran 166 . / Jima je bilo vse dni večkrat	vroče	kakor pa hladno.Obdelovala sta les za novo kolišče	A
izgovorjena beseda ga lahko pogubi. Postalo mu je	vroče.	Pa se je hitro znašel.	A
uravnavali in zabijali kole, da je postalo vsem trem	vroče.	Slekli so kožuhe in goli do pasu hiteli delati	A
spreletel čuden mraz. V lica pa mu je postalo	vroče.	Ni si mogel več tajiti.	A
vajini haljici.« »O, kako je moralo biti prej	vroče	poleti v kožuhu,« si je domislila Svetlooka	A
toče. Kljub mrzlemu dežju je postalo Ponirku	vroče.	Od napornega veslanja, še bolj pa od groze.	A
Zjasnilo se je.	Vroče	poletno sonce je spet posijalo na oprane zelene	A
ljudi. Brž so razrezali ovna in hiteli jesti	vroče	meso. »Hrisá, hrisá.	A
neutrudno veslal proti toku Savinje. Bilo mu je	vroče,	da mu je sapo zapiralo.Pa se je kdaj pa kdaj	A
ga ni zeblo več. Čelo mu je pa postalo celo	vroče	in ni dosti manjkalo, da se ni začelo znojiti	A
drsalke. Orlu pa je postajalo čedalje bolj	vroče.	Ne toliko od napora kakor od skrbi.	A
gnezda ptičev. Sonce je postajalo vsak dan bolj	vroče.	Spomlad se je kar v svoji sredi sprevrgla v poletje	A
SAMOVOLJNA ŽRTEV Dolgotrajen dež je sprevrgel	vroče	poletje v jesen. Preden sta se dan in noč izravnala	A
povedali,« deje, »pustite nas le malo v hišo;	vroče	je tu zunaj!« Obenem stopi z oskrbnikom za Mozolko	A
Retelj. S tem važnim korakom, storjenim samo iz	vroče	ljubezni, zamerila se je bila svojemu očetu	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani