nova beseda iz Slovenije
se lahko vsaka smet. Ljubezen, to je edina | veda, | ki je predobro znana tudi tepcem.O ljubezni | A |
Ne oživljajte mrtveca! prirodopis = duhovna | veda, | geografija = veda o človeku, politika = | A |
prirodopis = duhovna veda, geografija = | veda | o človeku, politika = veda o razumu. Srce | A |
geografija = veda o človeku, politika = | veda | o razumu. Srce, srce, srce. | A |
Otrok pa je še živ in čvrst. Zdravniška | veda | predpisuje v takšnem primeru poseg, ki mu pravijo | A |
- Literarna | veda, | je rekla, to ni nič. Rekel je, da bi rad | A |
antropologija je . / . / stran 123 . / družbena | veda, | je vprašanje prihodnosti, je vprašanje ukrepov | A |
zapeljivi igri gotovo za . / . / stran 144 . / | veda | silnega plimovanja v hlačah, ki jo obkrožajo | A |
prikimal, ker je vedel da uradnikova zemljepisna | veda | ne sega preko Ogrske in njene ‚posestrime’ Hrvatske | A |
on naročil, to bo treba izvršiti; inženirska | veda | bo dekla tega zatohlega in samosvojega človeka | A |
kakor je bila skozinskoz praktična njegova | veda. | Toda sebičnež ni bil, ni hlepel po denarju bogate | A |
tudi svojega patrona, se . / . / stran 89 . / | veda | so ga imeli!Toda mu ni bilo ime sveti Florijan | A |
nič pod božjim nebom, zakaj moderna tehnika in | veda | in sploh kultura stoje, smelo trdim, na izrednem | A |
Otrok je neumen, ne ve, kaj hoče. Moderna | veda | odločno brani, da bi novorojenčki kadili iz | A |
juhi in je izjavil, da izmed ptičev, kar jih | veda | pozna, ima dve glavi edinole državni orel.No | A |
malenkosti kršili najmoder . / . / stran 70 . / nejša | veda | in naravoslovni zakoni.Le v kotih kadunje je | A |
krote pretrpi vse in vse premaga. Naravoslovna | veda | je hotela preizkusiti silo te ljubezni in je | A |
trenutkih, da je kos bil črnila in peresa. | Veda | je bila presenečena. O tolikšni meri ljubezni | A |
je privoščiti iz vsega srca, da mu je ginjena | veda | potem zopet nazaj prilepila odstrižene kose | A |
Njih početje ni v skladu z javno dobrobitjo. | Veda | je neovržno dokazala, da vsebuje tobak jako | A |
in potreben mnogega uka, ker tvoja dosedanja | veda | je zgolj neurejena zbirka odlomkov brez notranje | A |
je padla z neba na zemljo, to je vaša sijajna | veda. | Preumili ste zakone prirodne in podjarmili toliko | A |
človeške zadruge. Statistika, ta najnovejša | veda, | ki je dokazala čudovito vrednost tako v pojavih | A |
slučajev kakor v činih proste človeške volje, | veda, | ki kakor pristna fotografija istinsko razkriva | A |
matematično gotovih podatkov statistične vede. Ta | veda | nam kaže, da za izboljšanje človeštva ne potrebujemo | A |
nesrečen? Anti nemara res nevednost oživlja in | veda | mori?...Sam s seboj popolnoma nezadovoljen, sem | A |
sredomernost! Kam dovede neomejena spoznava in | veda | ter ogledovanje samega sebe v modroslovstvu | A |
zaklada. Vestno sem preiskaval in ne vara me | veda | ali izkušnja.Preden umrem, bom vse te važne | A |
nadprofesorja Najzeta Kinberja ni bilo nobena | veda | ampak neveda in umišljija.Zato je poskočil do | A |
mojega telesa,« mu je rekla hladno. »Toda naša | veda | včasih lahko,« je zajecal presenečeni zdravnik | A |
Pécuchet poglobila v keltsko arheologijo. Ta | veda | trdi, da so bili bogovi starih Galcev, naših | A |
bolnišnice, in uveljavita se pravniška in zdravniška | veda, | zlasti če se jima svobodni z vnemo posvetijo | A |
preučevanje založništva pri nas še nekaj časa ne bo ne | veda | in ne znanost.Znanosti v spisu ni -- čista publicist | B |
Veda | o poželenju Philip Roth: Profesor poželenja | B | |
znanstveni disciplini, vendar to nista. Fizika je | veda | o lastnostih in zgradbi snovi ter medsebojnih | B |
dogajanja. Tako fizika kot metafizika, ena in druga | veda | znata razložiti, da se nobena stvar ne more | B |
156020. Druga tema, s katero se ukvarja | veda | o zgodovinskih virih, je notranja zgradba Moskovskih | B |
primerjalno jezikoslovje, primerjalna literarna | veda | ipd.) raje vztrajajo pri apriornih sodbah ‒ | B |
celoto. Filozofija pa bi bila bolj žalostna | veda, | če bi samo vpraševala, a ne bi dobivala odgovorov | B |
pa ne zna povedati, kam smo namenjeni. Samo | veda, | ki bi vedela, kam smo namenjeni, kam je tudi | B |
vsakdo, kakor ga tudi definira antropološka | veda, | postal vreden tega imena »homo sapiens«, moder | B |
nadaljevanju izčrpno razložil, kaj je muzikološka | veda, | ter predložil študijski program, ki ga je svet | B |
Wissen] dejansko in more biti prikazano le kot | veda | [znanost, Wissenschaft] ali kot sistem; dalje | C |
pripovedujemo (tudi) "slabe stvari". Da je zgodovina | veda, | ki je utemeljena na znanstvenokritičnem odnosu | C |
spoznavni redukcionizem ne more pristajati, saj je | veda, | ki si ne sme privoščiti nezanimanja za kar koli | C |
eksperimentalna, temveč konkretistično-empirična | veda | - zanimajo jo časovno-prostorski "unikati" | C |
čezmernosti postavlja etiki, ki je definirana kot | veda | o značaju, o oblikovanju značaja, o dinamiki | C |
(postmabillonska) diplomatika, prvenstveno " | veda | o listinah", nujno morala ukvarjati tudi z ostalim | C |
folklore vse bolj pereč. Nobena humanistična | veda, | ne etnologija ne zgodovina ne lingvistika ne | C |
panogami, pač pa se z njo lahko uspešno ukvarja | veda, | ki je z današnjega vidika interdisciplinarna | C |
umetnostnih panog, je potrebna tudi posebna sintetična | veda | o tej umetnosti, ki je v novejšem času vse bolj | C |
delno zanjo upravičen termin folklora. Taka | veda | je folkloristika, ki na Slovenskem že izpolnjuje | C |
faze. Nujna je zbirateljska faza, brez katere | veda | ne more, misliti pa je potrebno tudi na analize | C |
strukturalne analize poetike itd. Brez tega | veda | ne more eksistirati.Priznati je torej treba | C |
je folkloristika, dokler je le zbirateljska | veda, | le pomožna veda.Ni emancipirana in nima pravice | C |
dokler je le zbirateljska veda, le pomožna | veda. | Ni emancipirana in nima pravice do samostojnosti | C |
zbirateljstva do sinteze, drugače bo še naprej pomožna | veda | nas vseh ...Eksistenco teh ved moramo gojiti | C |
Takole o tem razmišlja arheologija: "Vsaka | veda | v toku svojega notranjega razvoja pride do stopnje | C |
neenakomeren razvoj slabí célo stroko. Vsaka | veda, | ki izgubi duhovno identiteto, se degenerira | C |
podvrženi paradoksu sodobne znanosti: čim bolj se | veda | specializira, tem bolj mora poznati tudi sosednja | C |
folkloristika kot empirična ali teoretična | veda? | Se pravi, ali govoriti o njej v splošnem diskurzivnem | C |
obravnave je irelevantna. Tu je dodati, da literarna | veda | ne bo nikoli pravično ocenjevala slovstvene | C |
nadvladala, bi jo vzela v svoj okvir literarna | veda. | Po gledanju etnologov je pri nas doslej le predmet | C |
etnologije kot znanosti, torej kaj lahko etnološka | veda | na Slovenskem danes pove o slovenski kulturi | C |
Odlično mesto pri tem ima prav znanost: "Vsaka | veda | je bolj ali manj mednarodna, zato je pri teoretičnih | C |
zbirateljskem delu jasno in nedvoumno zapisal: " | Veda, | ki se s tem vsem, torej z narodnim blagom peča | C |
folklorni dejavnosti ali folklornih skupinah. | Veda, | ki preučuje folkloro, se imenuje folkloristika | C |
William Thoms izraz 'folk-lore', tj. ljudska | veda, | za dotedanji Popular Antiquity oziroma Popular | C |
pripovedno izročilo drugače." Današnja literarna | veda | tudi priznava razmejitev med sabo in folkloristiko | C |
besedil." Pri njem druga stran ni literarna | veda, | ampak etnologija. Zaradi morebitnih nesporazumov | C |
ljudskemu oz. narodnemu pesništvu ... Literarna | veda | pa bo sledila predvsem literarizaciji folklorizmov | C |
nemalokrat tudi treba uporabljati." "Vsaka | veda | je bolj ali manj mednarodna, zato je pri teoretičnih | C |
razsojanja, ki jih po njegovem uporablja literarna | veda, | se sam odloča za morfološko: za vse literarne | C |
Uvod Medtem ko sta slovenska literarna | veda | in etnologija v drugi polovici 20. stoletja | C |
imata na razpolago jezikoslovna in literarna | veda, | najti pot od jezika k literaturi: metodično | C |
folklornih žanrov veliko pozneje kot literarna | veda, | in še to praviloma z interdisciplinarnega vidika | C |
imata na razpolago jezikoslovna in literarna | veda, | skuša Jollés sistematično združiti v eno pot | C |
hotel in mogel ustrezno definirati, saj se je | veda | kot taka šele osamosvajala.V pisateljevih besedah | C |
sakralnega, njim pa se pridružujeta tudi literarna | veda | in filozofija ob vprašanju nastanka literature | C |
pripovedništva, je arheologija, kot specialna | veda, | katere primarni viri so materialni ostanki preteklosti | C |
psihologija, sociologija, etnologija, literarna | veda) | do slovstvene folklore se zavzema za kompleksno | C |
a v 5. stoletju je bil izjema, saj se je ta | veda | kot učni predmet do neke mere uveljavila šele | C |
govorništva, ki je v 5. stoletju postalo samostojna | veda | in je pridobilo vidno mesto v izobraževanju | C |
helenizma se je vzporedno razvijala kot samostojna | veda | tudi geografija, ki pa je med drugim vendarle | C |
da je zgodovina najpomembnejša humanistična | veda, | tako rekoč podlaga za vsako dobro humanistično | C |
svoje univerzalne odnose, zaradi katerih je | veda, | ki jih proučuje, lahko samo univerzalna znanost | C |
namreč zatrjeval, da je zgodovina nenatančna | veda, | njen koncept vzročnosti pa pomanjkljiv, zato | C |
kot so vsi, kar jih je izdelala zgodovinska | veda | ‐ je past, v katero lahko zaide vsak opazovalec | C |
vrnitev k politiki, pa zgodovina kot družbena | veda | postavlja trditev, da so posamezniki vedno povezani | C |
kakršne koli lokalne omejenosti. Ker je vsaka | veda | umeščena v določen zgodovinski, politični, družbeni | C |
1. Arheologija kot humanistična | veda | tako imenovanega nacionalnega pomena je igrala | C |
tudi za narod. V tem smislu je arheologija | veda | nacionalnega pomena, saj nedvomno raziskuje | C |
narodopisje ZRC SAZU. Folkloristika je nacionalna | veda, | saj je njen predmet v srži slovenske identitete | C |
na primeru folkloristike, ki je tradicionalna | veda, | hkrati pa spremlja preobrazbo starega v novo | C |
je podlaga humanističnim vedam vendarle tista | veda, | ki se ukvarja z obema klasičnima jezikoma in | C |
strokovni članki), razmerje med njimi (vsaka | veda | ima svoje prioritete), primerljivost | C |
je umetnostna zgodovina izrazito zgodovinska | veda, | ki raziskuje duhovno sfero naše preteklosti | C |
univerz. Dopušča tudi, da ima lahko posamezna | veda | svoj sistem vrednotenja, svoje kriterije, svoj | C |
znanstvena disciplina. Je uporabna znanost ali | veda, | ki gradi na spoznanjih cele vrste drugih znanosti | C |
problemov in rešitev. Nastajajo teorije in z njimi | veda | ali znanost o določenem področju.Tako je nastajala | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |