trije (501-600)

ljudje. Na Belem dvoru so za mojega očeta živeli	trije,	stari grof in njegova sinova, oba prav lepa	A
nekaj trenutkov krožita po spenjeni gladini.	Trije	dobro odmerjeni udarci ju odnesejo k rešilni	A
Že se bliža pomoč.	Trije	bratje strumno prihite na bojišče.Združenim	A
bi res lahko pustili!« so moledovali ostali	trije	sinovi. »Sem pa res neumen, da sem sploh	A
grulili golobi in kokodakale kokoši. Ko so se vsi	trije	izsledniki srečno prerinili do grmovja, ki je	A
glasnega smeha. Po vrnitvi v votlino so bili vsi	trije	enakih misli:Lovrekovo odkritje je utegnilo	A
stopnjujočem čakanju so se na cesti končno pokazali	trije,	na prvi pogled z ljudmi natrpani vozovi, ki	A
zelenjem smrek, a nad njegovim slemenom so krmarili	trije	ali štirje oblački, obžarjeni z zadnjimi odsevi	A
Smrekovca, so se v pobožni slogi vzpenjali k nebu	trije	beli zvoniki Svetega križa.Na vrhu Plešivčeve	A
kateri ni moči opaziti niti najmanjšega praška;	trije	resni stoli z visokimi stolicami; belo pogrnjena	A
Poten je bil in zasopel, ko je stal pred njimi.	Trije	fantje in lepo dekle, vsi prazniško oblečeni	A
nepremično, čeravno so se menjali pred menoj različni	trije	obrazi.Videl sem jo poleg sebe prav tako jasno	A
in lačen sem bil; zajtrka nisem imel, drugi	trije	so ga imeli; iz kuhinje je prijetno dišalo po	A
kakor kamen, še bevsknila ni. Mladiči so bili	trije	črni, eden pa je bil materin sin, imel je rumeno	A
Sedel sem na zofo. Na mizi leže	trije	elegantno vezani letniki ”Lj. Zvona“ in vse	A
je postajalo vsak trenutek hrupneje. Dva ali	trije	govorniki so stali in govorili z vsem ognjem	A
kamela bo osramočena, medved zaničevan. Ali mi	trije,	ti, Jernej, tvoja pravica in jaz učenjak, mi	A
ti, Jernej, tvoja pravica in jaz učenjak, mi	trije	si bomo nabrali cekinov, da bomo živeli bolj	A
resnično, hlev, sveta družina, pastirji, sveti	trije	kralji in naokoli zelena pokrajina, zadaj pa	A
gospodarju vseh bogastev. Prišli so tudi	trije	kralji iz Jutrove dežele in so se mu poklonili	A
uganko razrešil, vsaj tako v malem! Kaj so tisti	trije?	Dolgočasni debeli ljudje, brez ognja in brez	A
ni posebno tekel, parkrat smo umolknili vsi	trije.	Njegova levica je ležala na njeni desnici, nazadnje	A
na križpotu: tam je čisto kratka pot, tam so	trije	tedni; belo hišo vidim, ki me izza kostanjev	A
izpustiva roke, ko sva se držala že tako trdno?	Trije	tedni -- korak je bil; dolgo leto, dolgo leto	A
”Tiste lehe za potokom niso več naše.“ Vsi	trije	sinovi so položili žlico na mizo. ”Da ne	A
žlico na mizo. ”Da ne več naše!“ so rekli vsi	trije	hkrati. ”Ne več!“ je vzdihnil oče in je tudi	A
odmaknil skledo. . / . / stran 87 . / Mati, vsi	trije	sinovi, hlapci in dekle, vsi so gledali nanj	A
mater, ko je vprašal: ”Pa da pobegnemo vsi	trije	-- kam bo mati?“ Starejši je odgovoril:	A
več?“ Odgovoril pa mu nihče ni; mati in vsi	trije	sinovi so položili žlice na mizo. ”Ali niste	A
bratov; na pol pota do Kovačevih se je ozrl: vsi	trije	so stali na pragu in so gledali za njim, bela	A
se le v spanju in v pijanosti prikažejo sveti	trije	kralji: moštvó, pravica in Matjaž.Tisti, ki	A
otrok je stalo tam, beraških in bledikastih, vsi	trije	so jokali naglas. ”Samo še štirinajst dni	A
so se peljali, samí smo bili ... čisto samí, mi	trije	...Strah nas je bilo ...	A
imel. In ko smo lepo in prijetno sedeli vsi	trije,	je pripovedoval o meni na tak način, da me je	A
”Pijte! Pa krepko in moško, da bomo vsi	trije	enaki!Ne maram, da bi gledal kdo z jasnimi očmi	A
smešen, kadar so se mu od bridkosti povesili vsi	trije	podbradki.Danes pa sem mu rekla sama: Pojdi	A
182 . / Drugače bo takrat, ko bodo hodili vsi	trije	v prazniških ornatih, počasi in slovesno.Tudi	A
nosili preko rame, malhe polne jabolk. In vsi	trije	so jokali na glas, brez solz, kakor troje mladih	A
Težko je bilo delo, da nikoli takega; vsi	trije	so bili zasopli in potni, omahovali so že, spotikali	A
medicinec, drugi je bil jurist, tretji filozof. Vsi	trije	so bili zelo kratkovidni in so nosili naočnike	A
ko sta se vrnila tovariša; in takrat so vsi	trije	tako silno obstrmeli, da ni bilo besede iz nobenih	A
plamenu. Mukoma sopihaje so se skobacali nanjo vsi	trije;	poskakovali so in poplesavali, ko so vlekli	A
njen obraz. Sedeli so ob izkopani jami vsi	trije	in sonce je sijalo nanje. Šel sem dalje,	A
svetinjo in piškotov za Nežko; ostali so ji	trije	krajcarji in zavezala jih je v robec.Pred cerkvijo	A
visokem vozu med blazinami in cunjami. Otroci -	trije	so bili - pa so kričali in so se smejali; neizmerno	A
prihajala v izbo. Tam so ležali, na tleh, vsi	trije	pod eno odejo, stisnjeni drug k drugemu, na	A
zaslužim časih kaj - kam pa tisto? Kje pa so tisti	trije	goldinarji, ki jih je poslal učitelj oni teden	A
zima v kožuhu in mežika smehljaje skozi okno.	Trije	dnevi so še do svetega večera; na delo je treba	A
naberi še meni v kodre to grivo, da si bomo vsi	trije	enaki!“ Pogledala ga je začudena in žalostna	A
Pogledala ga je začudena in žalostna. ”Kakšni	trije?	“ Zasmejal se je hudobno, da so se mu prikazali	A
»Kako bi se izgubili? Tam so sveti	Trije	kralji!« je tolažil Tone Hanco in sebe.Gledali	A
Ob peči na široki blazini so ležali vsi	trije.	Odeti so bili s cunjami, plahtami in vrečami	A
človek je bil, ki je umrl ponoči v hlevu ...“ Vsi	trije	so se pokrižali. ”V tej hiši ni vse po pravici	A
kaj na vesti!“ In spet so se spogledali vsi	trije.	”Pojdi zdaj, Marta, pokliči gospoda!“	A
vseh sladkosti polna mladost. Kadar sedimo vsi	trije	v moji kamrici, Dioniz, Jacinta in jaz, si pripovedujemo	A
tresočo roko. Ona je zaihtela; molčali smo vsi	trije	... Čez pol ure sem se poslovil.	A
procesija -- Pozdravljena, domovina! *	Trije	izmed njih so stali pred vasjo.Vsi trije prezgodaj	A
Trije izmed njih so stali pred vasjo. Vsi	trije	prezgodaj ostareli, mrki in upognjeni, bolni	A
siromak in bolnik!“ Stali so nad vasjo vsi	trije,	mrki in upognjeni.Nobeden izmed njih se ni okrenil	A
izlet v kakšno bližnjo vas, morda v Retovje;	trije	moški so bili in dve ženski in sedeli so na	A
”Pa kaj sem rekel - obadva! Ne obadva - vsi	trije!	Čemu pa si hodil, davkar, ti bogotajec in puntar	A
ROŽNI VENEC Zaspani so bili vsi	trije,	Marko, Janez in Luka, mladi študentje, napol	A
izpregovorili besede, niti spogledali se niso. Vsi	trije	pa so bili ob tisti uri združeni v čisti molitvi	A
molčala. In ko se je znočilo, so zaspali vsi	trije	in so trudno sopli; in vsi trije so se še v	A
zaspali vsi trije in so trudno sopli; in vsi	trije	so se še v sanjah smehljali.-	A
stran!“ In še tisto uro so se napotili vsi	trije,	sam Bog nebeški védi kam. Astre na stopnicah	A
bledi, kakor izklesani iz sivega mramorja. Vsi	trije	smo bili tesno zaviti v zimske suknje; Bukovec	A
glej ga spaka, ravno tu je madež - dva madeža -	trije	...O Bog, kakšen nerodnež ga je prijemal z mastnimi	A
Samo troje pivcev je bilo še tam in tudi ti	trije	so sedeli pred prazno steklenico; krčmar je	A
zavladala je tišina. Naposled so se vzdramili vsi	trije	kakor ob istem času. ”Skoro se ne spominjam	A
vse strani zavihanim nosom, - in še dva ali	trije	drugi častilci taroka in Bučarjevega brinjevca	A
ena več ali manj!“ Tako sva dobila pogrebca;	trije	smo bili zdaj. ”Če bi rekla še Žabarju?“	A
In zmerom globokeje in globokeje!	Trije	otroci zdravi in lačni, dela pa skoro nobenega	A
grenkobne mladosti! »Bolan sem, celo tisti	trije	dimniki tam strme name neumno in sodijo, da	A
”Tako se mi zdi, ko točim, kakor da bi mi	trije	ne smeli sedeti za mizo.Še v kotu ne.	A
si nazdravljali in kmalu so bili veseli vsi	trije.	Ksenofon je pripovedoval razposajene zgodbe o	A
nedelja ... jutri, pojutrišnjem, to so še celi	trije	dnevi, Ana!Trije dnevi, to se pravi neskončnost	A
pojutrišnjem, to so še celi trije dnevi, Ana!	Trije	dnevi, to se pravi neskončnost!Dovoli, da te	A
sonce čez in čez ... Doslej - minili so pač že	trije	tedni - je ni nikoli poljubil na ustnice, niti	A
napravi z njo ...“ Prešel je mesec, prešli so	trije	meseci, - ure ni bilo nazaj; vsi so pozabili	A
mora trdno prijeti za mizo. ”Moj Bog, samo še	trije	koraki ...Tam mora viseti, od tam prihajajo glasovi	A
ogledala, pogledali smo in smo prebledeli vsi	trije.	Vsi trije smo stali tam, vsi trije upognjeni	A
pogledali smo in smo prebledeli vsi trije. Vsi	trije	smo stali tam, vsi trije upognjeni, oči temne	A
prebledeli vsi trije. Vsi trije smo stali tam, vsi	trije	upognjeni, oči temne, vdrte, lica upala do kosti	A
oči temne, vdrte, lica upala do kosti ... vsi	trije	obsojeni ... Odpri zapisnik zdaj, omoči pero	A
sanjal Tine in ni pričakoval odgovora. Vsi	trije	so se zamislili.Govorili bi bili živahno in	A
in se stisnimo skupaj.« Sedli so na zofo vsi	trije.	Držali so se za roke in so se tiščali tesno drug	A
Omahovaje je stopila k postelji in jokali so vsi	trije.	Zunaj je deževalo, pihal je veter in	A
ondod, kakor si rekel!“ ”Bog in ti in jaz,	trije	vemo, da te imam od srca rad!Če bi te rad ne	A
Talijanu: ”Glej, že spotoma sem se bil namenil:	trije	tolarji naj gredo v božjem imenu, več pa nikar	A
vedel ne kod, ne čemu, ne doklej. Ali so bili	trije	dnevi, ali je bilo teden dni; misli so se mu	A
ter jih bral gospe Marti. Tako so živeli vsi	trije	mirno in srečno, ne zlega suma, ne hude misli	A
bere; pred njimi na mizi stoji svetilka, vsi	trije	obrazi so kakor pozlačeni od žarke luči.Tudi	A
kako bi poznal številko?“ Spogledali so se vsi	trije	in niso vedeli, ne kod ne kam. Takrat pa	A
nikoli ne zaleže!“ Tako so se napotili vsi	trije	skozi vas: Šimen na sredi, župan na eni strani	A
bije naš Uskok, kako Hrvat in Kranjec, to so	trije	zvesti levi, trije bratje.Če ne bi bilo teh	A
kako Hrvat in Kranjec, to so trije zvesti levi,	trije	bratje.Če ne bi bilo teh, bi se mi danes bili	A
hodi ob vrsti in molče motri momce. »To so	trije	zvesti levi, trije kakor en sam ‒« kaj je vedel	A
molče motri momce. »To so trije zvesti levi,	trije	kakor en sam ‒« kaj je vedel Herbart Auersperg	A
»Niko!« krikne od zgoraj. Vsi	trije	se ozro: Kata stoji na mostovžu, prepadena in	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani