toplo (401-500)

Vztrepetaval je od mraza, hkrati pa mu je bilo	toplo	in ni se mu hotelo od blagoslovljenega kraja	A
Sedaj je pač konec romanja; sedaj imate ženo in	toplo	gnezdo in prijetno službo ...Kaj bi sedaj še vzdihoval	A
vami; že zaradi vljudnosti. Prijetna služba,	toplo	gnezdo, žena, celi čevlji, nova suknja -- vse	A
bosa po mrzli vodi. Ali bilo ji je prijetno in	toplo	in govorila je na glas ter se smejala.	A
vselej mimo nje in se je je dotaknila z roko in	toplo	ji je bilo, kakor da bi ji bil on sam pogledal	A
ji je smehljal, in čutila je na licu njegovo	toplo	roko.Samo hip in izginilo je in Tončki je bilo	A
smehljala se je ljubó in prijazno, božala je	toplo,	zavzdihnila časih; in ta njen smehljaj je bil	A
na roke, ki so se poigravale v jerbasu ter se	toplo	dotikale druga druge. Govorila sta skoraj	A
obleko iz težkega, rjavega sukna; ker je bilo	toplo,	imela je rokave svoje jope na hrbtu prevezane	A
zamahnil z vso silo, zalučil v prah to nežno,	toplo	belo stvarco, ki se ga je ihteč oklepala, tega	A
ga je spreletelo kakor daljna misel; ni bilo	toplo	upanje, le hladna, mirna misel je bila: ”Saj	A
pomislil name! Reci besedo, ki si mi jo pravo in	toplo	dal, iz dna, dal mi z njo kapljo živega življenja	A
nad seboj, ki je milo . / . / stran 33 . / in	toplo	gledalo nanj, razjokal se je iz dna svojih bolečin	A
ponujam, bilo bi vam mraz; tam zunaj namreč ni	toplo	...Samo zategadelj sem prišel, glejte, da vas	A
nego da bi sedel med njimi in da bi mi bilo	toplo;	da bi videl vesele obraze, nepopačene, in da	A
vesel dolgih zimskih večerov. Ušatoril se je v	toplo	zakurjeni krčmi in je pil in kartal brez nehanja	A
prijazno. Videl je, da mu sije sonce tako lepo in	toplo,	kakor drugemu nikomur, da prepeva polje pesmi	A
Velik razbojnik je bil.« Prijazno in	toplo	mu je svetilo sonce v obraz, ko je stopal v	A
culo na palico ter se napotil in zaukal v lepo,	toplo	noč!« »Ne zameri, ne zameri!« se je	A
na trepalnice. Od zaužitega vina mu je bilo	toplo;	le časih mu je šinil po hrbtu in po nogah prijeten	A
Klanjam se, gospodična Helena!“ Izpreletelo ga je	toplo,	ko je stisnil njeno ozko, belo roko, in sklonil	A
kakor tedaj, zato ker mi je tako čuda milo in	toplo	pri srcu in pa zato ... zato pač tudi, ker se	A
belo hišo z zelenimi okni in rdečo streho.	Toplo	je bilo pač tam...In kadar je prišel mirno, se	A
pozdravljala popotnika. Postal sem pred vrtom,	toplo	in prijetno mi je bilo pri srcu.Kakor da sem	A
konca. Ta trupla so okrvavljena in oblatena;	toplo	spomladansko sonce sije nanja, ali ne ganejo	A
prisrčno. Nato sta sedela pod lipo, se pogovarjala	toplo	o prejšnjih in zadnjih dneh.Nobena stvar, nobena	A
blizu mi je. Napravim si gnezdo, nji in sebi,	toplo	zatišje, od čiste ljubezni obžarjeno.Kadar pridem	A
Pokimal sem z glavo in začutil sem, da mi je	toplo	na licih.Spomnil sem se, kaj sva se bila domenila	A
in so se smejali in sonce je sijalo jasno in	toplo;	časih so zdrknilesence preko ceste, po sosednji	A
k nji, razstrl ji mokre roke ter jo poljubil	toplo	in dolgo.--	A
Zdelo se mi je celo, da čutim skozi les njeno	toplo	sapo. Nato sem poslušal, kako je šla s hitrimi	A
odpre oči in se nasmehne, kadar začuti na licih	toplo	roko prijatelja. ”Ali vam je težko, sirote	A
s plamenečimi očmi. Zdelo se ji je, da čuti	toplo	sapo njegovih ust na licih in na golem vratu	A
Oj, da bi vsakdo med nami nosil v sebi tako	toplo	luč, marsikaj bi ga ne zeblo, marsikatere sence	A
žarek: kdor jo je pogledal, se je nasmehnil,	toplo	in sladko mu je seglo v srce.Zdaj je bilo dvoje	A
gozda; . / . / stran 239 . / izpreletavalo me je	toplo	in prijetno kakor po kopeli ali kakor po sestanku	A
položila žena mehke blazine. Bilo mi je prijetno in	toplo;	okrog glave mi je pihljalo ter se igralo z mojimi	A
cesti je segalo do gležnjev. V izbi pa je bilo	toplo,	da so se potili pivci; krčmarica je pekla in	A
nekdo nekaj prav prijaznega in tolažilnega,	toplo	besedo, kakor je že dolgo ni slišal; oddahnil	A
v nedogledne višave. Solnce je sijalo tako	toplo	in prijetno, kakor more sijati samo v srečepolnem	A
ogorela lica. V srce mi je segla mladost in vse	toplo	mi je bilo od veselja. ”Kod si hodil toliko	A
gneči, vsi veseli, božično vznemirjeni, vsi	toplo	zaviti v suknje. Tako bi morda padel še name	A
rad bi si malo odpočil in si ogrel noge; tako	toplo	je pri vas!...Zakaj mi gledaš tako srepo v obraz	A
že vabijo od daleč zvonovi... Tako prijetno in	toplo	nam je tu pod odejo, pod lepim belim nebom...	A
vsem učenim izkušnjavam. Sedela sva v krčmi za	toplo	pečjo; zunaj je zamolklo bučala burja.Večerilo	A
Svete Trojice, je mal smrekov gozdič, Tičnica.	Toplo	mi je pri srcu, kadar se domislim nanj. Bilo	A
vročina ji je dihala v lica in oči so se zastrle s	toplo	mokroto; -- a malo pozneje je vztrepetala v	A
srečal na stopnicah njenega soproga, pozdravil ga	toplo	in vljudno in izginil na cesto.Krajnik se je	A
se je nagnila k meni, da sem čutil na licih	toplo	sapo iz njenih ust. ”Pri Bogu ostani!“	A
se potrudim. Nič ne skrbite, priporočim vas	toplo;	vam že naznanimo pismeno.“ Pokimal je z glavo	A
prijateljske besede ter mu stisnil roko tako	toplo,	da je bil skoro sam ginjen. ”Posetite me,	A
domovine idealen gospod in bilo mu je neizrekljivo	toplo	med temi ”zvestimi sinovi naroda“.Proslavljal	A
jim bodo zalivale tvoje roke ...“ Govoril je	toplo	in odkritosrčno, sam je bil prepričan, da se	A
zelo blizu ... Tako je prešel somrak v jasno,	toplo,	pomladansko noč.Okno je bilo odprto in v sobo	A
je Berta pogrnila mizo ter prinesla večerjo.	Toplo	je bilo v sobi, mir je dihal s svetlih sten	A
celo časih v delavnik na večer, kadar bi bilo	toplo	in jasno, na izprehod v okolico, v gozd, na	A
čeprav je leto šele v novembru in je sonce še	toplo,	me zebe v lica in v dušo.Kamor se ozre zbegano	A
kakor rosa, ki se meša z njimi! Nocoj, ko bo	toplo	v izbi in bo gorela svetilka na mizi, bo napol	A
Jutro je bilo brez megle, že navsezgodaj tako	toplo	in žareče, da so se potili fantje, ko so šli	A
tisočkrat. Lepo spomladansko jutro je bilo; ko mi je	toplo	sonce pozdravilo lica, je seglo tudi v moje	A
ponevedoma objel dekleta krog pasu in sem jo	toplo	stisnil k sebi.Še v tistem hipu mi je roka omahnila	A
je plaval mehak vonj in legel mu je na prsa	toplo	in božajoče.Kakšen vonj!	A
gledajo; njih življenje je kakor spomladanje nebo,	toplo,	tiho, brezoblačno. Če bi se prikazal mednje	A
z belo rjuho, lepo vzglavje je napravila in	toplo	odejo je prinesla. ”Če misliš, da se ti bo	A
”Še piti se mi noče!“ je dejal. ”Preveč je	toplo	v meni; treba, da se malo razhladi!“ ”Čemu	A
... V hrib gre voz, skozi	toplo	večerno poletno pokrajino; bele hiše naju pozdravljajo	A
se bom malo stisnila k tebi ... zato, da mi bo	toplo	...“ ”Stisni se k meni, deklè ... hajd na voz	A
Ne trkaj več, le z mano pojdi! Zavijem te	toplo,	pa ležeš k meni!“ Romala sta počasi po mostovžih	A
ti vesel ob moji svatbi!‘ In čutil bi njeno	toplo	roko in bi šel kakor v sanjah.“ Prelepa je	A
se je spomnil na njeno roko, na njeno belo	toplo	roko do komolca in zastokal je, obrnil se je	A
ali v temi je videl njeno roko, njeno belo	toplo	roko preko komolca, ko je stala pred ogledalom	A
njegov nadebudni sinko, koprneče čaka na očetovo	toplo	vzpodbudo na neizkušenem bojnem pohodu. Ferhadbeg	A
razjasnil; dvignila je svojo glavico in vprašala	toplo,	mehko: »Za sonček si me zahvalil, kaj?Ti, ti	A
pregledala gospa mati vse svoje. Tu pa se je s	toplo	ljubeznijo zagledala preko dolge mize v ostro	A
Pokimala je z glavo in se nasmehnila.	Toplo,	prisrčno je zašepetala: »Mercedes!« Umetnici	A
starih beležnicah. Ime za imenom je brala,	toplo	prisrčno, kakor imena najdražjih, najbližjih	A
Tako ni slišala zdravnika govoriti še nikoli.	Toplo	ji je zagomazelo po telesu, vročina ji je zalila	A
kaj naj reče. »Ker sem bolehen?« je vprašal	toplo.	»Juri!« je zaklicala skoro na glas in	A
Pa kje je na svetu in kdaj? Kje je svetlo in	toplo?	Ali je bilo pod patrijarhi v Ogleju, ki so prepadli	A
poslušali, ko je razlagal. Bilo je prijetno	toplo	v prostoru in sence, ki jih je rezala lojenka	A
Vikar je osupnil. Potem pa je rekel mirno in	toplo:	»Stopiva v cerkev!« ‒ 1 Pred tremi pričami uradno	A
odvrnil veselo vikar in njegov pogled je objel s	toplo	ljubeznijo tolminsko gnezdo in črni Kozlov rob	A
zamrmral vrač. Vstopil je namreč vikar in rekel	toplo:	»Nekaj malega sem ti prinesel za god, Katrica	A
nasmehnil. Nato je rekel kratko, zaničljivo in	toplo	obenem: »Mevše!« Mlada mati je vzela dete v	A
spravil. Nato je ponovil sam pri sebi žalostno in	toplo	ovčarjevo besedo: »S pol očesom je prišel mimo	A
poštena!« Hrepeneče je nato zastrmel dolgo in	toplo.	Bolno je vzdihnil: »Kadar boš moja, Lucija!«	A
imaš pa še vedno najbolj v časti,« je dejal	toplo,	»mar je tebi za tolminsko gospodo.« Kljub preprosti	A
»Za spomin na očeta,« je odgovoril župnik	toplo	in pokazal na rjavo pego v listini.»Zaradi te	A
»Ali ne boš več brala, Lucija?« je vprašal	toplo.	Deklica je slovkovala trudno, težko: »Nikuli	A
je nesel župnik benečansko čašo k ustnicam.	Toplo	in krepilno se mu je razlilo po udih.Bilo je	A
turnu.« Sredi besed je postal še zaupljivejši in	toplo	je nadaljeval: »Mohor je edini moje žlahte in	A
ne bičam?« je zamrmral in našel svoj pokoj.	Toplo	se je zopet domislil očeta, se odkril in molil	A
cerkvenec je že, molil in vekal v praznem boju.	Toplo	sočutje se vnema duhovnemu, kakor sina miluje	A
mraz se mu prelija po telesu, potem mu je zopet	toplo.	Trudnost, ki v njej sahne neskončno neznaten	A
pa ne bodo.« »To je pa res, oče,« je dejal	toplo	Peter Duša. »Bog je videl in vsa Tolminska ve	A
glavo, nekaj solz mu je orosilo lice. Mehko in	toplo	je dejal: »Bog mi bo dal mirno zadnjo uro, da	A
Poslušal je v šumenje dežja. Prijetno	toplo	mu je bilo ležati na senu.Začelo se mu je zdehati	A
nimamo kam igle z nitjo potegniti.« »Imate zato	toplo,	« je menil Fortunat. »Lahko tebi,« je odgovarjal	A
general puntarski.« »Nimaš križca?« je zasopla	toplo.	»Ti ga pa jaz dam.«	A
ljudje odkrili in molili. Bilo jim je pri srcu	toplo,	drago, neposredno.Vsi so zmedeno čutili eno	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani