Znam kakor bazilisk na Kozlovem robu.« »Smili se mi Jeriho pred nama,« je odvrnil veselo vikar in njegov pogled je objel s toplo ljubeznijo tolminsko gnezdo in črni Kozlov rob za njim, planino na Mrzlem vrhu za Kozlovim robom, Peči, sijajne za Mrzlim vrhom, nebo nad Pečmi, sončno nebo in vedro, kakor da se večno smeje in se bo vekomaj smejalo ... 1 modruješ prav po Aristotelovo V Jurij Štampa je stopil hrupno v kuhinjo k Magdaleni. Zdravi obraz se mu je svetil v dobrodušnosti.