topla (101-200)

en sam okamneli izsek vesolja: temna, mehka,	topla,	okrogla glava mačke.Oči so se razprle za režo	A
« je v zaspani omami povedala težka, mehka,	topla	Katarina, »to je zaradi splošnega varčevanja	A
poredko, če smo natančni. Ženskica je pač tako	topla	in prisrčna, in tako rada se smeji, da se je	A
se mu in ga vabi, vedno enaka, vedno njegova,	topla	in nasmejana, njegovo večno dekle, njegova ljubezen	A
obriše pot s čela, kajti noč je bila še vedno	topla	od žareče pripeke ugaslega dne. Globoko iz soteske	A
nadaljnjo pomoč. Tudi za teto Ano je pohitela	topla	molitev proti nebu ... Po tej odločitvi se je	A
besedo ne. Tam, prav blizu, se je prikazala	topla	lučka; krenil sem tja, da bi se ogrela, pa se	A
tobak, pipo in steklenico žganja. Peč je še	topla,	v izbi pa je mraz. Starec je zaspan in lačen	A
stopil k Štefki, ki mi je prišla naproti tiha in	topla.	Ogabnost, ki je bila v meni, mi je segla do grla	A
mraku, ko je zunaj še milo svetila izza drevja	topla	večerna zarja, sem sedel pred hišo, da bi klical	A
so mi zobje šklepetali ... pa je bila zgodnja,	topla	jesen.	A
spomladi je bilo, koncem maja. Noč je bila jasna,	topla;	temnosinje je bilo nebo, naredko posuto z belimi	A
Pojdi čukat starim babam!“ Kakor da se je bila	topla	spomladanska luč izlila v bajto, napolnila srca	A
Pod kostanji in brezami zunaj mesta je bila	topla	tišina; tam je bil mir, ki ne pozná zablode	A
očmi, da teče po žilah bukovega lubja prava	topla	kri, ne kri človeška, in tudi po nežnih, zmerom	A
je zgodaj; sence so prišle in prišel je mir.	Topla	in prijazna je bila svetloba, ki se je razlivala	A
prijateljico, ki je bila bolj vesela, bolj gibka in	topla,	»Bog ji blagoslovi!« si je mislila Tončka in	A
da bi pogledal zaradi vremena. Noč je bila	topla	in tako mirna, kakor na Dunaju ni navada v poletnih	A
cigareto. Vso mojo dušo je objemala tista mehka,	topla	sanjavost, ki jo čuti človek samo v najlepših	A
vseh posvetnih sladkosti; zbogom, bela lica,	topla,	žametna, ki sem jih tolikokrat božal in ki so	A
da spim pod milim nebom, bom pa spal. Noč je	topla.	“ Podvil je roke pod glavo in je takoj zadremal	A
je . / . / stran 95 . / noč jasna in zemlja	topla.	Ali rad bi že spet ležal če ne med ljudmi v hiši	A
ob pozni uri, a ker je bila pot dolga, noč pa	topla,	je legel pod klancem v travo, da bi zadremal	A
bilo, da bi naglas zajokal. Zvezde so sijale,	topla	spomladanja noč je bila.Vas je spala, le v Elijevi	A
Komaj se je Kurent tako prestrašil, ga je	topla	roka objela okoli vratu. ”Oj, ena sama ura	A
stiskala roko, kmalu že so bila ustna na ustnih.	Topla	in zapeljiva je bila noč. Kurent je legel	A
smiliš!“ Kakor je bila pred njim visoka, lepa in	topla,	mu je plala kri v obrazu od sramu in od strasti	A
noč je slonel Milan ob oknu. Lepa noč je bila,	topla	in tiha; listič na kostanju se ni zganil; še	A
poljubavala. Imela je rdeča, okrogla, zelo	topla	lica in nekoliko zalite, motne oči.Našemljena	A
le prosi - ena sama roka se ga usmili, bela,	topla	roka materina.Če je kdaj videl ta ljubezni polni	A
ni vlažna, temna ječa, temveč da je svetla in	topla,	nadvse prijazno opremljena, da so na mizi še	A
noči. Takrat zvezde oživé; mila, čista in	topla	je njih luč, kakor luč nedolžnih otroških oči	A
in ga je stisnil v naročje. Lica so bila še	topla,	čelo je bilo še potno in zelo gladko. ”Poglej	A
nista izpregovorila besede. Njena roka, drobna,	topla	ptička, je za hip ležala v njegovi; srce se	A
sva stopala tesno drug ob drugem. Noč je bila	topla	in jasna, same zvezde. ”Nekaj si rekel, samo	A
srčne krvi ... Postajalo mi je gorko in prijetno;	topla,	mehka odeja je legala na moje ude; pred očmí	A
ponoči vstal ter se napotil na vrt. Noč je bila	topla	in svetla, tako mirna, v svojo brezkončno tišino	A
predno sem zadremal in zmerom še počiva njena	topla	roka v moji ... Kako težke in žalostne sanje so	A
je videl, ali spoznal sem jo takoj; sladka in	topla	je ležala drobna materina roka na moji rami	A
-- Zasmejal se je in me prijel za roko; vsa	topla	in blaga je bila njegova roka.In sva se vozila	A
Mirno svetijo zvezde nad nama in se ne ganejo,	topla	noč molči.Svobodna se ozirava: kod sva hodila	A
Kmalu bo utihnil vihar; in kadar bo zunaj	topla	mirna noč, boš vstala in mi boš podala roko	A
Hitro domov, k materi. Tam je mirna in	topla	izba, kava se že kadi v sajastih črnih loncih	A
... Tam je že klanec, tam na levi je hiša, je	topla	izba ...Potrkala je na okno, oprla se je ob zid	A
skrite misli. Kdo si ti, tako blizu, tako	topla	ob meni?Ali te poznam, ali te ljubim?	A
domislim tistih večerov v parku. V poljubih vsa	topla	milina mladosti, vsa njena nedolžnost v besedah	A
Pozdravljeni!“ Segla sta si v roko; njena je bila	topla;	kakor led je bila njegova. In nato je govorila	A
po podbradku; njegova roka je bila mehka in	topla.	Zazibalo se je okoli nje, izpreletelo jo	A
stran 35 . / Časih, ko je noč tako mila,	topla	in jasna, da čutiš v srcu ljubezen, četudi nimaš	A
kje da sedi. Dež je rahlo potrkaval na okna,	topla	tišina je bila v izbi, komaj da jo je motilo	A
božji teden, nedelja je bila sijajno lepa in	topla;	in zrak je bil tako čist, da je slišal človek	A
z velikimi, neskončno sladkimi očmí, vsa še	topla	in zaspana, na glavi nemarno podvezano pisano	A
nakvišku; tam visoko je sijala luč, mirna in	topla,	od Boga poslana iz samih nebes.Otrok je vztrepetal	A
»Marko, kaj te ni nič sram? Tako lepa,	topla	noč je zunaj, ti pa se pariš na tej vroči, žaltavi	A
hrepenenje. Ne hodi za njim, kadar je lepa in	topla	noč, tudi ne, kadar je tvoje srce mirno in brez	A
zgodnji mrak. Tedaj je zašumelo mehko poleg njega,	topla	roka mu je pobožala obraz. »Zakaj si	A
ob odprtem oknu ter je navsezadnje zaspal.	Topla	je bila noč, rahel veter je pihal, zvezde so	A
Upihnil je svečo ter je odprl okno. Noč je bila	topla	in svetla, veter je pošumeval v kostanjih, globoko	A
izkušanje, kakor izkuša Bog skesanega grešnika.	Topla	bo njena roka in njene oči me bodo tolažile	A
življenja, ali dotaknila se je njenih oči mehka in	topla	roka in trepalnice so se zgenile in vzbudila	A
ki ni odsevala samo na jasah, temveč žehtela	topla	in trepetaje iz samih globokih senc, ga je bila	A
na Hrvaško. Povečerjali so; zvezde svetijo,	topla	je noč.Otec stoji na pragu; iz navade je bil	A
in ne pozneje; ustnice so se ji bile napele,	topla	rdečica - tako nežna in fina, kakor da bi bila	A
ustna, ki so lagala zvestobo, ko so bila še	topla	od poljubov vlačuge. Anka se je sklonila	A
vedrilo in se dvigalo, okna so se odpirala,	topla	sapa od juga je prihajala v sobo.Že so poganjale	A
Bila pa je v svojem papirnem srcu še toliko	topla	in mila, da si je izbrala za ta nevšečni posel	A
Okna so bila odprta nastežaj, ker je bila zunaj	topla	noč; nad mizo je gorela svetilka, okoli mize	A
sem po prstih stopil iz izbe. Zunaj je bila	topla,	tiha jesenska noč; zvezde so sijale; toliko	A
Držal je njeno roko v svoji, smehljal se je in	topla	rosa mu je zameglila oči. ”Kaj si res ti	A
usmili in tudi mene z njimi!“ Okusil je vodo,	topla	je bila in kalna; samo usta si je izplaknil	A
Hrvat. . / . / stran 62 . / ”Kadar je noč	topla	in mirna, je prav prijetno; ali časih nas opolnoči	A
spominjal, kaj je ljubezen. Po licih ga je pobožala	topla	mehka roka in ljubeznive oči so se ozrle nanj	A
Toda glej, komaj trenotek, pa se je doteknila	topla	roka njegovih lic.Da, to je pač ona, ozrla se	A
gospodu. Odpovsod ga pozdravljajo iskrene oči in	topla	srca utripajo, le Juranovo domovanje molči,	A
V Koritih so. Ogabno	topla	ploha jih zajame. Stisnejo se k skali in počivajo	A
sva mislila, da je mrtva, pa je bila še čisto	topla,	tako rekoč živa. »ŠKoda, da ni fazan	A
mojim na zemlji!« . / . / stran 20 . / Kakor	topla	sapa, v kateri se spomladi tajata sneg in led	A
stran 244 . / Bila je sama dobrotljivost in	topla	ljubezen ji je sijala iz pogleda.Vse to je množilo	A
K svoji dehteči Astmici. Se gret ob njena	topla	rebrca, se ošvrkat po porednem jeziku in okarat	A
in šopirile svoje musajoče se perjiče; njih	topla	krvca je hrepeneče plala v pričakujočem blaženstvu	A
mehko in otožno plavala neizrečensko mila in	topla	pesem; plavala je in se čutno tresla in lomila	A
srca! Iz teh krepkih in ličnih vrstic kipi	topla	molitev, trepeče mila prošnja, poje radostno	A
Zakaj ne? Lepa,	topla	noč je bila; mesec je svetil na jasnem nebu	A
rojstna vas in očetna hiša. Storila se je krasna,	topla,	mesečna in jasna noč.Zrak je bil popolnoma čist	A
dolske župnije, kamor se je vozila za veselje v	topla	pomladanska jutra.Zadnjih štirinajst dni je	A
ni vedel, da jo je prijel za roko, ki je bila	topla	in mehka kot nič na svetu.‒ »Nana,« je rekel	A
Stopila sta v veliko izbo, ki je bila prijetno	topla	in udobno opremljena.Košutnik je velel Danijelu	A
premikali med vinogradi proti Cirniku. Bila je	topla	majska noč; počivali smo v visoki travi kraj	A
življenje, v njihovo preteklost in težave.	Topla	beseda, ki je starešini prišla od srca, ali	A
Psi na vasi so začeli lajati. Zunaj je bila	topla	junijska noč.Od vrtov je vel vonj pokošenega	A
Ob peč so dali mizo. Soba je bila	topla.	Polde je govoril in tudi Vinko je govoril.	A
primeta za roke in zabredeta v vodo, ki je za čudo	topla,	boleča.Hitita, bredeta po vodi.	A
in sopeč počivajo. Stanku prihaja na misel	topla	domača soba, peč z zapečkom, kjer sedita oče	A
sneg in gozd domov, kjer so skrbni starši in	topla	peč.Stisne noge, roke drži na prsih.	A
ovinska povest I.	Topla	pomladanska noč je leta 1404. objemala Zatičino	A
bi ne?« Trije meseci Maj Noč je modra in	topla.	Ta toplota se vali po njej kakor morje.	A
zapovrstjo prekriža in prične moliti. Želi si	topla	v nebeško kraljestvo, katerega si ne zna predstavljati	A
In če je tudi žalost, pa je to sladka, blaga,	topla,	sreča in nesreča obenem.To je tisto čustvo,	A
dobro ogledala, je postala naenkrat vsa dobra,	topla	in prijazna: »Lezi, lezi!« je prosila.»Ti revež	A
tudi, kakor bi bila izginila iz sobe vsa tista	topla	ubranost in bi bilo postalo mrzlo kakor na jesenskem	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani