nova beseda iz Slovenije

svojim (201-300)


Samo škoda, da so tisti romani tako nemogoči s      svojim      srečnim koncem!« »Saj si rekla, da hočeš lepši  A
ciprese in hkrati občutil nesmotrnost tihe poti za      svojim      hrbtom.Mrka tesnoba se je porajala iz vlažne  A
življenja. Ker če vé, ki bi morale biti z vsem      svojim      bitjem proti smrti in mučenju, če ve branite  A
obenem oddaljeval njeno glavo. Božal ji je lice s      svojim      licem in se počasi sklanjal, da bi ona ne stala  A
je vstal. . /\ .. stran 147 . \/ »Moram k      svojim      loncem,« je spravljivo rekel.A stal je naprej  A
spet vtaknila pod teme. Ženske znajo takó, s      svojim      nebrižnim hladom, vžgati silen srd v moškem  A
neverjeten nesporazum,’ je nadaljeval hipnotizer s      svojim      vsiljivim in obenem kovinskim glasom.𠆪 pomisli  A
ni pričakoval odziva. Božal je njeno lice s      svojim      licem kakor v prošnji, naj mu oprosti, in kakor  A
A morebiti bodo to svojo prešernost predale      svojim      otrokom in jih tako hkrati vzgojile v navdušenju  A
zajtrkoval pod latnikom, potem pa takoj sédel k      svojim      načrtom.Zmeraj, ko ga je nekaj nepoklicnega  A
imenitni ljudje. In za trenutek jim je z vsem      svojim      bitjem zavidal rahločutne vezi in skrivne zapletljaje  A
Molčala sta vsak zase. Luciana je s      svojim      licem božala njegovo roko. Tako je bila na eni  A
zločinom, ki jih vsaka diktatura dela, jih s      svojim      izdajstvom pomaga počenjati.Je sokriv.  A
prisilno delo.« Luciana je božala njegovo roko s      svojim      licem, kakor da je ta trenutek njena dlan pretrda  A
vprašal, ko sem ga dohitel. »Kako?«je vprašal s      svojim      zamolklim glasom, in zdelo se mi je čudno, da  A
Mislim, kaj bi mu narekoval.      Svojim      domačim bi rad veliko povedal.Rad bi pisal,  A
poskuša na harmonij in Dragica hitro zapoje s      svojim      mehkim altom: Angelsko petje se  A
kmet in pomočil mlat v vodo, da bi nadaljeval s      svojim      klepanjem. »In seveda in ...« je prikimaval  A
Nič! Opletaš se s      svojim      repom in včasih zamukaš.«Peter Majcen se je  A
sneg. Temnikar je bil tudi čez glavo pokrit s      svojim      starim avstrijskim vojaškim plaščem.   A
neprijetno, da se je jezno postavil po robu      svojim      mislim in svojim občutkom:»Kakšna smrt!  A
se je jezno postavil po robu svojim mislim in      svojim      občutkom:»Kakšna smrt!  A
prekinil Peter Majcen in se že isti hip začudil      svojim      besedam, kakor jih ne bi bil sam izrekel.   A
Ozrl se je v otroka in v starca, kakor bi s      svojim      oblakom tudi njima prinašal odrešenje.Nato si  A
Še je živ. Nekje globoko pod      svojim      oblakom hiti v poslednji boj ...« Nehote  A
lahkote in take moči. Tako je bil zadovoljen s      svojim      starim telesom, da bi ga najrajši potrepljal  A
razbojnik. Naj bi me videl kdor koli, ne bi verjel      svojim      očem.Nihče ne bi verjel.   A
poslušal božjo besedo gospoda župnika, ki je      svojim      ovcam neprenehoma zabijal v glavo, da so prah  A
šlo dan za dnem, noč za nočjo - vse je plavalo      svojim      ciljem naproti.Nanca in Kati sta vsak večer  A
prositi odpuščanja gospoda boga, ki so ga s      svojim      grdim početjem užalile, potem pa tudi svoje  A
Prišle so tudi babe. Pasenčurkova Jera, ki je s      svojim      zlobnim jezikom pometla vse kote, je stopila  A
Zamislil se je in se jezil sam nase, ker je s      svojim      trapastim in celo otročjim vedenjem vse pokvaril  A
ga strela udari, če bo šel ponjo. Pride naj s      svojim      lačnim trebuhom, naj se ustavi na cesti onstran  A
bajti. Pomlad je zdaj korakala v deželo z vsem      svojim      življenjem: trava je poganjala, lipe so brstele  A
/ če pa Nanci ni po volji, lahko kar gre s      svojim      pankrtom, kamor se ji zdi.Tudi v Slavonijo jo  A
je spodrsnilo na okroglem kamnu in padel je s      svojim      bremenom.Dvignil je Anco iz vode, stal nekaj  A
razmahnil Magajna z najnovejšim in najdaljšim      svojim      konceptom - s povestjo ‘Gornje  A
in nestrpno čakal, kdaj bo jetniški zvonec s      svojim      razbitim in rezkim glasom preklal jutranjo tišino  A
glasno razbijalo srce. Gosenica je opletala s      svojim      rilčkom ter grizla in požirala, požirala.List  A
pretreslo, da jo je kar dvakrat ponovil in s      svojim      debelim kazalcem bodel vame, kakor bi mi jo  A
In zakaj neki ne? Svoji k      svojim.      Mar misliš, da bi Modrijanovi vozili tako šemo  A
dolgih letih so se raznesle govorice, da živi s      svojim      nečakom v Banjaluki.Moj Jezus, ki je bridko  A
povem. Tiho!« je skrivnostno zašepetal in s      svojim      debelim kazalcem prekrižal usta. »Saj  A
»To je klobuk ...« Okrogličar je s      svojim      kazalcem pomešal po klobuku, kakor s kuhalnico  A
kralju in papežu, ter prosili košček strehe      svojim      prezeblim otrokom in bolnim ženam: saj morajo  A
srcu. „Rodite več otrok!" kliče v tej bitki      svojim      državljanom.Toda ta bitka bi za te kraje ne  A
hodila na avstrijski konzulat po pokojnino za      svojim      blagopokojnim možem in živela svoje zahajajoče  A
falot, zasedel je najboljšo sobo in se zdaj s      svojim      škorcem vred požvižgava na ves svet; Chriznich  A
spominu. Nekaj časa se je Kristine ogibal in tudi      svojim      tovarišem ni o tem ničesar omenil, kasneje pa  A
/ hiša.484 . \/ rožo", kakor se je izrazil      svojim      tovarišem.Najela sta si stanovanje v bližini  A
raznolikih oblikah v svojih književnih sestavkih s      svojim      „za" in „proti".In te zgodbe so nemara ravno  A
treba odpravljati čez morje. Tako na koncu s      svojim      življenjem pa Andreicich vendarle še ni.Ves  A
takrat prevpije Chriznichev Rudi vse druge s      svojim      hreščečim tenorjem. V hiši še zmerom  A
planine ženejo. Kmetje se že enkrat ozro za      svojim      živinčetom in voščijo pastirjem:»Bog vam daj  A
bil pobožnjaška prga, je iz kota zapiskal s      svojim      tenkim glasom: »Kovač, boš že še videl  A
obrnil k steni. Klopotec me je sladko uspaval s      svojim      enakomernim klopotanjem: »Klop -- klop  A
proseče čakal, da bi se mama spet oglasila s      svojim      blagim in tolažilnim glasom.Pa se ni oglasila  A
slabo oblečen mož zahajajočih let, ki se je s      svojim      širokim, globoko upognjenim hrbtom naslanjal  A
/ . / Nekateri so s svojo smrtjo, drugi s      svojim      težkim življenjem razširili spoznanje, da je  A
glavi. Privila se je k njemu, zakrila ga s      svojim      šibkim telesom in zaprosila:- Ne, njega ne,  A
Potem je stopila k nesrečni Jerici, ki je s      svojim      šopkom nepremično stala pred tablo.Pograbila  A
Jerici. Božal jo je po laseh in nam govoril s      svojim      mirnim, prepričljivimi glasom: »Otroci  A
majhno čokato, živo dekle. Zaživela je z vsem      svojim      življenjem. Oče ji je vedno govoril:   A
godrnjal Ludvik. »Samo da me bo zdaj moril s tem      svojim      praznim čvekanjem.In potem morda pa celo ve  A
zaničljivo privihnjeno ustnico ošabno mrdamo nad      svojim      bližnjim, češ, kaj se boš širokoustil, cucek  A
grenkega kruha? In tako se človek ukvarja s      svojim      samomorom kakor z nečim lepim, nadvse dobrim  A
molil, potem ... potem pa bo seveda takoj začela s      svojim      osladnim glasom govoriti o našem očetu.Govorila  A
Tako rad bi bil sam, da se ne bi srečaval s      svojim      domom samo z očmi, temveč tudi z rokami in z  A
kakopak, in se smejem.’ Tako je pripovedoval s      svojim      večnim ‘pravim’ ...In naslednji teden je res šel  A
prišel k nam. Še danes ga vidim, kako se je s      svojim      upognjenim hrbtom prizibal po vrtu.Bilo je proti  A
rekel: ‘Tvoj svet je lep,’ in nato krenil s      svojim      oprtnikom v hrib, kjer grize kolena po strmih  A
hvalil boga za milost in zdravje ter mimogrede s      svojim      zoprnim, sladkobnim glasom ogovarjal otroke  A
to tiho prosojnost je hlapec Cene razbijal s      svojim      bobnečim, zateglim vpitjem.Jezno sem se ozrl  A
govoril z njim. Na mostu je stal, buljil proti      svojim      topolom in stokal: - Ugonobil mi jih  A
do tistega pomladnega jutra, ko sta se vsak s      svojim      šopkom teloha v rokah počasi bližala šoli.Otroci  A
je z glavo, ker očividno ni bila zadovoljna s      svojim      glasom.Oddahnila se je, zajela sapo in začela  A
las za obledelo črno ruto, me vsega objela s      svojim      živim pogledom, srečno zmajala z glavo in veselo  A
zakaj počenjam vse to, zakaj se ukvarjam s      svojim      telesnim občutkom, ko pa sem vendar pravkar  A
krepkeje obrisal brke in spet pokril obraz s      svojim      trgovskim smehljajem.Ta smehljaj je bil res  A
Napravi mi še to veselje! - je rekla s tistim      svojim      posebnim, zelo mehkim, a vendar ne prosečim  A
- Bode! ... - je kliknila s      svojim      svetlim otroškim glasom. Pob se je zamaknil  A
samo za hip pomislil, nato pa sem se ves predal      svojim      čustvom, češ nocoj naj me nesejo, kamor hočejo  A
razgreta od mladostnih spominov, teta pa jo je s      svojim      »celim romanom« o Kadetki še bolj razdražila  A
enkrat resno ponovil kadet in se nato podvizal za      svojim      pratežnim vozom. Mama je stekla v hišo  A
globokim obžalovanjem vzdihnil starček in prikimal      svojim      mislim, ki so se skrivale za tem vzdihom.   A
potegnila iz rok, se postavila pred skrinjo s      svojim      velikanskim telesom in rekla, da se morava najprej  A
Zjutraj so se prizibale vse tri Vojnačke, vsaka s      svojim      dojenčkom v naročju.Bile so plahe in ponižne  A
deda in globoko vzdihnil: - Da bi lahko tudi      svojim      dal! ... - Kje pa so? -   A
- Wer sind Sie? - je s      svojim      grozečim glasom vprašal zdravnik in stegnil  A
jim zagladi ostrine in zasuje prazna mesta s      svojim      drobnim, svetlim sivim prahom.Zato so obrazi  A
otroka kar tako poslala na tuje?... - Saj gre k      svojim!      -je zaropotala Vojnačka.   A
Kako to misliš... prenagla?« je vprašala z vsem      svojim      začudenim obrazom. »Ker je država še  A
»Tako je bilo,« je začela teta s      svojim      pripovednim mirom.»Otroci gredo iz šole, Gino  A
dela silno vesel in je svoje biče zato pošiljal      svojim      sosedom za darila, da so se kmalu razširili  A
preizkušnji je pisarju naročil: »Napiši tablico s      svojim      imenom in jo pribij na steno v hodniku, na tablico  A
vaš suženj z vsem. Najdù pa rajši sužnji s      svojim      telesom, kot s svojo dušo. Tresejo se  A
udarjala kolesa vlaka. In prav v tistem taktu je s      svojim      velikim ukrivljenim kazalcem tolkel po umazanem  A
dostojanstvom. Šel je tik Martina, tako da se je s      svojim      kovčkom zadel v njegovo ptičnico; zdaj se je  A
svoje težke prsi, priprla oči in gledala za      svojim      življenjem, ki je bilo že zdavnaj mimo.   A
katerega niso utegnili uresničiti in ga zapuščajo      svojim      otrokom kot bogato doto.Takih ljudi se sirovosti  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA