suhe (101-200)

zanesljiv kažipot. Še pred nočjo je dospel do	suhe	struge in našel cajnico, ki jo je bila Ljubinica	A
pobiral vsako drobtinico, ki se je oddrobila od	suhe	skorje. Kakor večkrat, mu je bilo tudi	A
objela z druge strani in njene ustnice so se	suhe	in vroče pritisnile na njegove prsi prav na	A
moraš čisto po pravici.« Ana je imela tako	suhe	ustnice in tako trd tilnik, da mu je lahko prikimala	A
Svetlega. Sami kodrasti lasje so ga bili pa dolge	suhe	noge.Rad je jedel belo kavo z nadrobljeno žemljo	A
Zaprt in odsoten.	Suhe,	v črto stisnjene ustnice. ‘Čigava neki je ta	A
je z okroglo pristriženimi trdimi nohti svoje	suhe	roke zabobnal po mizi.Teta Rozi je zamišljeno	A
Njene ustnice so bile kar naprej vroče in	suhe,	roke niso mirovale niti za trenutek.	A
je po kozarcu in ponevedoma je omočilo vino	suhe	ustnice. ”Pa bi vendar rada vedela, kako	A
pred seboj slabo oblečeno žensko, visoke, sila	suhe,	sključene postave.Nagibala se je zelo na desno	A
pogledom; tako se ozirajo umirajoči. Njene roke,	suhe,	koščene in zgrbljene, so se včasih zgenile in	A
očeh se je svetil čuden ogenj in njene vroče,	suhe	ustnice so pokale, kakor od nevidnega plamena	A
Človeka nobenega. To so samó še	suhe	rubrike, napisani programi ...Prijatelj, ogiblji	A
tjà. Na galerijah ni nikogar razen majhne,	suhe	ženice, ki sedi v temnem kotu in moli rožni	A
pol z ustnicami, pol z zobmí. Vse vroče in	suhe	so bile njegove ustnice in začutila sem, da	A
da so bile tudi moje ustnice že vse vroče in	suhe	... ”Ti, tam bova živela kakor v nebesih.	A
bled obraz, polodprte ustnice vse blede in	suhe,	kakor trudne od poljubov. Ne mogla bi ljubiti	A
staromodno črno obleko dame na balkonu in da so bile	suhe	in zgrbljene njene drobne roke ... Visok kostanj	A
Nikdar. Kri mi zastaja v žilah; moje ustnice so	suhe	in trde; pred upadlimi, rdeče obrobljenimi očmí	A
licih je imela rdeče pege, oči odprte nastežaj,	suhe,	polne groze.Opirala se je z obema rokama za	A
ustnice, nekoč tako mile in lepe, so bile tenke,	suhe,	brez krví, kakor zgrizene; oči so gledale mirno	A
gnusnejše od kosila. Napisane črke so bile, mrtve in	suhe,	še v svoji smrti skremžene in spačene.Brez človeškeg	A
več, le oči so bile, široko odprte, mirne in	suhe.	”Zakrknjen kakor si, Lenart Negoda, hudodelec	A
srca naravnost brez besed, ker ustnice so bile	suhe	in trde, se niso genile. Mati je odprla duri	A
svetile kakor v vročici, na ustnice, ki so bile	suhe	in razpokane. Postala je in si ni upala prašati	A
mižala je, ustnice je imela siloma vzbočene,	suhe	in razpokane - tako molčí, molčé prosi pod trdim	A
Šivalo je troje deklet; vse tri so bile slabotne,	suhe	in brez krví; ni se jim poznalo, če jim je po	A
govoril in nikoli prosil, zato so bile njegove oči	suhe,	ko je trepetal. Tako je romal: od ceste na	A
Meta je sedla v travo, Jure pa je nabiral	suhe	veje in jih znašal na kup. ”Kaj ne znaš plezati	A
plezal je, kakor da se je bil naučil v sanjah.	Suhe	veje so bile spodaj; z eno nogo se je upiral	A
Meglene so bile oči, obraz je bil bolj upal,	suhe	in ožgane so bile njene ustnice.Hodila je kakor	A
ustnicah, na licih, na čelu so jo zapekle njegove	suhe	vroče ustnice. Izpustil jo je, stal je pred	A
tako da je štrlela čeljust presrepo iz obraza;	suhe	in razpokane ustnice so razodevale človeka,	A
kolena; široke, zameglele oči strmé v slepo;	suhe	ustnice ponavljajo besede, ki srce ne vé zanje	A
Srce je bilo preplašeno in prazno, še na te	suhe	ustnice ni bilo ne prošnje, ne molitve.Šel sem	A
lica so ji žarela in njene ustnice so bile	suhe,	kakor od poljubov. Zakrila si je obraz od sramu	A
polumraku. Njene ustnice so bile razpokane in	suhe,	lica so upala globoko. ”Saj še pride, saj	A
žalost mi je legla na srce, oči pa so ostale	suhe	in tope. Okrvavljena luna je stala nizko nad	A
tistih prostranih bukovih šum, kamor sem hodil po	suhe	veje.Mogočne bukve so rasle tam po dremotnih	A
bile napete kakor na jok, njene oči pa so bile	suhe	in so se ozirale nemirne, prestrašene po nas	A
samo strepetale so nalahko in oči so ostale	suhe.	Spomnil se je morda, kako je zaklical na pragu	A
prikazala senca bolne rdečice, ustnice so bile	suhe,	razpokane in vroče; težka, smrdeča sapa mu je	A
tresla v roki ... Omočila je ustnice, ki so bile	suhe	in razpokane, ožgane od vroče sape ... ”Deni	A
zmerom bliže k postelji. Iztegali so že prej	suhe,	dolge roke po stropu in po stenah; iskali so	A
zgenile so se ustnice, roke so se iztegnile,	suhe	koščene roke, dolgi kremplji, lačni, po plenu	A
bil človek pri šestdesetih letih, slabotne in	suhe	postave.Njega obraz je bil naguban in trd, kakor	A
Kdor se ne zakoplje samo v svoje knjige, v	suhe	črke, da si izžuli iz njih solidno prihodnost	A
lici in dolgimi, ohlapnimi spodnjimi ustnicami.	Suhe	nogé so se tresle in roké so se lovile boječe	A
dacarja se je še spominjal in njegove dolge,	suhe	noge, ki je švignila nenadoma visoko proti stropu	A
moči v teh rokah ...“ Iztegnil je roke, dolge,	suhe,	koščene roké, ki so se mu tresle kakor starcu	A
bilo je in ne bo več nikoli«; tam kmetje: izpod	suhe,	razpokane prsti koprneči, vzdihujoči v upanju	A
poznala svojo usodo, usodo mladike, pognale iz	suhe	veje... To so bili zadnji ostanki: sključena	A
Težko mi je bilo pri srcu, oči so mi bile	suhe,	željne solz.Nikoli v svojem življenju se nisem	A
prodrlo polagoma tudi v nedebele in celo naravnost	suhe	sloje.Ali ti nedebeli in suhi sloji nimajo nad	A
strmeče, da so se človeku kolena tresla in da	suhe	ustnice niso mogle izpregovoriti ... Sedli	A
segala skoro do tal, a spredaj so se videle	suhe	noge do nad kolen, in tudi srajce si nisem mogel	A
razgaljeni nočni suknji. Spredaj so se videle	suhe	noge do nad kolen, in prsi so bile razkrite	A
njegov obraz je bil rumen in razoran, kakor od	suhe	ilovice.Uklenjen je bil in žandarm je stal za	A
bled je bil njen obraz, oči so bile motne in	suhe.	”Vrnila ti bom prstan, Mate; poročno obleko	A
stran 175 . / In če bi beraško deklè nabiralo	suhe	veje in bi našlo sveženj pod grmom, pod mokro	A
bilo s svetlobo prepojeno. Meni so bile ustnice	suhe;	kljub hladu iz Tičnice me je žgalo v lica in	A
in se je sklonil in jo poljubil na ustnice.	Suhe	in žareče so bile njegove ustnice. Vstal	A
ključili v prste, ustnice so se ustnicam bližale,	suhe	in opaljene. Stala sva si nasproti, sklonjena	A
preglobokim zaničevanjem na pisani špalir, na tiste	suhe	roké, ki so se iztegale po rožah in nageljnih	A
se svetili drobni ostri zobje. Oči so bile	suhe	in vroče kakor nebo nad njima. Tam je	A
hudemu in da žive po dva ali tri dni od ene same	suhe	skorje, ki so jo našli na cesti.Že sam sem srečaval	A
so bile te ženske in kako grde! Vse so bile	suhe,	da bi človek ne vedel, kaj z njimi.Usnje, pergament	A
s tisočletnim prahom nad obrvmi. Dvigali so	suhe	kazalce, molili mi pred nos različne moje grehe	A
Preveč težke so bile roke in ustnice preveč	suhe	in sonce je bilo preveliko.”Da bi že nehali	A
če psu privoščijo kost, kako da ne bi starcu	suhe	skorje?“ Dolgo ni premišljeval.	A
Siromaka pa rineš preko praga, ne privoščiš mu	suhe	skorje!“ Takrat se je obrnil prisojniški	A
”Slišali ste! Ni mu do pravice, do tiste	suhe	skorje mu je, ki sodi siromaku na stare dni	A
znosnejša. Sužnji trudni slone ob zidu, oči imajo	suhe,	vrelec solz je usahnil ... He-hoj, tam-tam, na	A
krošnje. Tako je stal na vratih pred svati, in	suhe	ustnice so se zvijale po grižljajih, ki si jih	A
nazaj v šolo, so mi vedno prinesli še posebej	suhe	hruške ali krhlje ter mi jih skrbno zavili v	A
bravnavajo sedaj.« V dvorano je vtem stopil človeček	suhe	rasti; lakota in edinščina mu je gledala pri	A
svoji lepoti. Luže na Malem Blegošu so bile	suhe	in tudi ovac ni bilo, ki se navadno v tolpah	A
jedla jedra s črnim kruhom, kar je dobro. Tudi	suhe	češplje sva jedla s črnim kruhom, kar zopet	A
proštom Gollmayrjem je vstopil človek strahovito	suhe	in koščene postave.Imel je od sonca ogorel obraz	A
prisope zadnji radovednež. Bil je to mož visoke,	suhe	postave, opravljen v tedaj navadno kmečko obleko	A
je tisti Karlovec, kjer noč in dan koruzo in	suhe	češplje žrete, kaj posebnega in imenitnega!	A
Njej nasproti je sedela gospa Helena, vila	suhe	roke in venomer točila bridke solze.Potolažila	A
kresilo, v drugi pa kresilno gobo in pest prav	suhe	trave. Z njim je bila vsa vas, nihče ni ostal	A
privzdignilo; vsa rdeča se je nasmehnila možu iz	Suhe	Krajine. Jurij Slabè, že blizu štiridesetih	A
vejevju se je otožno oglašal čuk, iz trhle in	suhe	štorovine je tu, tam pobleščavalo čudno svetlikanje	A
tačas tihotapila k pokopališču v Šentvidu.	Suhe	veje v topolovki pred vhodom pokopališča so	A
drevak. Prinesel je s sabo butaro smrečja in otep	suhe	trave.Morebiti utegne malo leči.	A
Ostrorogi jo je brž razpihal, vtaknil v šop	suhe	trave, zamahnil sem in tja in že je lahko podtaknil	A
naglodanem drobirju. Saj bi trave ne mogli prinesti	suhe	v svoja gradišča, ko jim vhode vanje zaliva	A
stegala prastara drevesa na vse strani svoje	suhe	veje.Pod njimi se pa skozi dokajšnjo plast odpadle	A
je Jelen najprej zažgal, ogenj povzpel že v	suhe	krošnje orjaških dreves. Od sonca in vetra posušeno	A
žerjavici, ki jo je imela velik lonec pred sabo,	suhe	hudolesove mladike.Poleg nje je stala Jezerna	A
govorila je stara ženica, povzdignila svoje	suhe,	koščene roke, kakor bi molila Boga. »Kaj to	A
Domnova mati Meta na visokem mrtvaškem odru,	suhe,	koščene, z molkom opletene roke na prsih, ustnice	A
nature, da ni miroval popred, preden je svoje	suhe	kosti na najvišji rogovili vejate lesnike posadil	A
govori krojač in kmalu so molele njegove dolge	suhe	noge izmed vej ob deblu dol.Zdolaj je ležal	A
govoril cigan sam s seboj in dokladal po malem	suhe	brsti na ogenj. Zdajci se zasliši stopinja človeška	A
izgine s svojo čredo za skalami v notranjost	suhe	zemlje od morja proč, ker je bil s posestva	A
ljudmi si. Ali nobeden ni prinesel poročila ne s	suhe	zemlje ne po vodi, tako da smo že mislili, Bog	A
Judu, ki v mestu ježice, in o Italijanu, ki	suhe	slive skupljuje; kakšno vino bo letos na Hrvatskem	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani