V dolini globoko pod Peščenjekom je Ljubin že s prvim mrakom stal ob kresni grmadi in se oziral v skisano nebo. V eni roki je držal kresilo, v drugi pa kresilno gobo in pest prav suhe trave. Z njim je bila vsa vas, nihče ni ostal doma; še psi so se gospodarjem dobrikali ob nogah in mahljali z repi.