streho (301-400)

strehar. Prekrival je hiše in hleve s slamnato	streho,	ki jo je umel tako zgladiti s streharsko lopučo	A
noč, noč brez zvezd, le burja je žvižgala čez	streho.	Nejc se je razgovoril, celo jecljati je pozabil	A
bomo začeli?« je vzdihnila Jančarica. »I kaj!	Streho	imate, kruha vam bo dal Bog ‒ boste že.« »Navsezadnj	A
nataknil šklebedre in šel iztikat za zibko pod	streho.	Odkar se je odzibala Lojza, ni več stekla v tej	A
gledala bogastvo, kakor ga še ni bilo pod to revno	streho,	kamor se je po trimesečnem čakanju na podporo	A
sviščala po zraku in vrtala luknje v železno	streho	ščitov.Začel se je boj moža proti možu.	A
streljali v kragulja, puščice so predirale škrlatno	streho,	pa kragulj je s srepim pogledom motril preganjalce	A
Zato njemu moja hvaležnost, zato biva pod mojo	streho	in zato vem, da ni iz vrst tistih, ki so sovražniki	A
»Ne hodi! Ni ti sile pod mojo	streho!	« »Moram, gospod, godec mora križem sveta.	A
pogodbi je ni.« »Niti kosmiča je ni pod mojo	streho.	Razprodana.«	A
izprašuješ! Našega rodu otroci se bodo pod našo	streho	rodili.Za nedeljo dobi može in zasnubite.	A
vrača, več kot mizo, za katero sedeš, več kot	streho,	pod katero najdeš varnost in počitek in rodiš	A
na hitro tako ohladilo, da so se fantje pod	streho	prostornega šotora drgetaje stiskali v jopiče	A
katero sedeš, da si nabereš novih moči, več kakor	streho,	pod katero delaš in počivaš in imaš otroke.	A
videla, kar vidijo vsi drugi, drevesa in kakšno	streho	in dlje proti obzorju zeleno gričevje. Vrnila	A
je hreščala, kadilo se je neusmiljeno in pod	streho	je bilo tako neznosno vroče, da nismo mogli	A
Ja,« se je oglasil Roman, ko so bili že pod	streho,	»sem jo moral še čakati.Zato bo pa Uršika zala	A
Živijo tako rekoč z dvema ženama, pod eno in isto	streho.	Ali pa meni nič tebi nič pustijo ženo, ki se	A
Glasu se je poznalo, da ga ima dedec precej pod	streho.	Kalini za mizo so se bučno zakrohotali	A
temeljite spremembe. Odvrgel je svojo borno leseno	streho,	ki je mnogo let zadrževala njegov popolni razpad	A
nebodigatreba, ki ga iz usmiljenja sprejmejo pod	streho.	Vida, ki se je s tenkočutnim umevanjem vživela	A
stebrom ... toliko je miši tod, kakor netopirjev pod	streho	... cerkovnik, lenoba, se ne meni za svojo sveto	A
Pred mano se je pomikal velik voz s platneno	streho;	spredaj je sedel istrski čič v rjavih hlačah	A
hčere; sejali so, ko je bil čas in žetev je pod	streho;	zadovoljno in ponosno se smejejo oči izpod sivih	A
kakor v lahki omotici, ko se je ustavil vlak pod	streho	kolodvora.Na peronu me je pozdravila Minka;	A
tudi jaz, da bi ne videl ... Kruha imava, tudi	streho	nad glavo ... ni treba, da bi glodala kamen in	A
stopil z nogo varno na ozko, poševno kositrno	streho,	da bi prišel do križa ter se naslonilnanj in	A
očmi se mu je bleščalo, dasi je bilo sonce za	streho.	Vstal je in je stopil pred odprte duri	A
jo je bil nekoč sam izbral in pripravil pod	streho.	Postelja je bila tam, razpelo in molek nad posteljo	A
malo sonce, ali izginilo je takoj za visoko	streho,	zakaj dvorišče je bilo ozko in na vseh straneh	A
Sonce beži nevoščljivo, že se je skrilo za	streho!	“ ”Še eno minutico, še eno lepo minutico!	A
občinska hiša, dolgo pritlično poslopje s strmo	streho.	Široka vrata so zaškripala.	A
ne vidijo razpok, temveč vriskajo pod trhlo	streho;	tako bodo vriskali, dokler ne izpregledajo pod	A
zagledal, sem koj rekel v svojem srcu: Pod njegovo	streho	bom spal, če jo imá.“ Potnikov ni dolgo pomislil	A
drugačno. Rad bi še zadnjikrat počival pod to	streho,	ki je bila naša in ni več.“ Segli so si v	A
kakor muho k sveči. Zato sem sinoči pod tvojo	streho	prenočeval in bom tudi nocoj -- in tudi še nadalje	A
pa je pomislil: ”Vso hišo mi je vzel, vsaj	streho	mi povrne.Vse kkdjv�59kk�50kl�a	A
Popotnik sem, ubog popotnik, ki počiva pod tvojo	streho.	Ne goni me od praga in ne odreci mi postelje	A
bi vrbovega lista ne splašil, bo vzdignil to	streho.	“ Vrhu klanca se je prikazala črna senca;	A
vendarle prišel sedmino praznovat pod tvojo	streho	in še bratovščino bi pil s teboj.“ Cigan	A
so se napotili praznovat sedmino pod Elijevo	streho.	Krčmar je stal na pragu in jih je pozdravljal	A
izpod tramovja ter je ne zanesel na sosedovo	streho.	Kakor je bil krčmar bolan in omamljen, so	A
je zvečer: ”Mati, nocoj še bom spal pod to	streho,	jutri pa pojdem!“ Mati ga je pogledala z	A
Elijevo krčmo ...“ Nič ni rekel, tiho je šel pod	streho	in je povezal svojo culo.Nato je stopil pred	A
boljše na travi ob poti, nego pod zarubljeno	streho.	“ ”Saj nočuješ v našem hlevu!“ je rekel najmlajši	A
životu. ”Zato pa sem rekel: pod zarubljeno	streho.	-- Jutri rano se napravi na pot, napravi se brez	A
strah, cigana, ki se je bil priklatil pod tvojo	streho	lačen, žejen in razcapan in ki pije tvoje vino	A
sanjava in jokava cunja, je dolgčas pod tvojo	streho.	“ Elija mu je položil roko na ramo.	A
natanko v tistem hipu, ko je prvi plamen skočil na	streho.	”Ne žgite!“ so kričali zunaj.	A
drugi jo je zalučil v podstrešno izbo, tretji na	streho.	Šli so in so tako storili tudi na hlevu, na kašči	A
postavi? Kakor si že bodi, odpočij si pod mojo	streho	ter oplakni si žejno grlo!“ Ali tudi Martinov	A
vozove, skoro podobne majhnim sobam z ravno	streho	in klopmí; na teh klopeh imá prostora kakih	A
ozek oder, skoraj meter visok, s sivo platneno	streho	pokrit in brez zastora.Na tleh je ležala zaprašena	A
gleda na visoko, sivo hišo; komaj da vidim nad	streho	ozko progo neba in le malo je noči, da bi se	A
znancem, ostali pa leže v velikem zaboju pod	streho	in to zimo, če jo doživim, bo moja žena kurila	A
Nobene.“ ”Sploh ničesar, da bi bil človek pod	streho?	“ ”Tam gori je grad... ali vrag vedi...“	A
veselju pozdravil vihar! Stresa in maje nama	streho	nad glavo, steno ob plečih.Jaz, hiše gospodar	A
domu, da bi legel na svojo posteljo, pod svojo	streho,	med svoje sestre in brate, ter umrl. Šel	A
hiši, kakor da se je bil vzdramil netopir pod	streho,	in v veži se je prikazala zgrbljena starka;	A
brez konca. ”Komaj plohi bi pobegnil pod tako	streho!	“ je rekel Kurent. ”Spal ne bi tam, sanjal ne	A
na grobovih. Grenko bi bilo živeti pod tako	streho,	grenkejše umreti.Ni bilo ne jablan, ne orehov	A
razločil sem tudi križasto tramovje pod nizko	streho	barake, vislice ob vislicah.Kolikor dalj sem	A
tovarišev, vojaške plašče, puške v vrsti, pod	streho	barake križasto tramovje, vislice ob vislicah	A
O Gospod, saj nisem vredna, da greš pod mojo	streho,	ali reci le besedo in ozdravljena bo moja duša	A
O Gospod, saj nisem vredna, da greš pod mojo	streho	...“ Katehet, v belem oblačilu, ves tih in	A
zunaj do belih gora, o kmečki hiši z visoko	streho	in zelenimi okni, in sam je stal na pragu, visok	A
da stoji tam na holmu kmečka hiša z visoko	streho	in zelenimi okni; in še bolj čudno je bilo:	A
. / . / stran 29 . / v starem vozu z veliko	streho	od zelenega platna k veliki maši v trg, ki je	A
polumračni sobi. Sonce ni sijalo nikoli niti na	streho;	zadaj so rasli visoki stari orehi, spredaj je	A
je že svetil zvonik domače cerkve, videla je	streho	rojstne hiše, za hip jo je izpreletelo nekaj	A
skozi razbita okna. Zdaj so gostovali celo pod	streho	- sami ljudje, ki jih je bilo vrglo življenje	A
skrivala v senci polrazpala koča s slamnato	streho	in preperelimi durmi.Od nekod se je oglasil	A
tam še vsa zaspana bela vas, cerkev z rdečo	streho;	vse kakor spomin.Stal je ob odprtem oknu, jutranji	A
Nikolaju vegast, staromoden voz z okroglo zeleno	streho;	boljšega je bil vzel neki gosposki popotnik	A
bilo leglo tako globoko, da je že zakrilo tam	streho	dolenjskega kolodvora.In deževalo je -- tisti	A
zasvetila časih hiša z zelenimi okni in rdečo	streho;	fant je šel mimo in je žvižgal - in glej, ob	A
prijazno belo hišo z zelenimi okni in rdečo	streho.	Toplo je bilo pač tam...	A
človeku edinole dom. Ponižna hišica je, rdečo	streho	ima in zelena okna; sredi vrta stoji, pod košatimi	A
Je že spet na lestvi! Kaj pa iščeš pod	streho?	...“	A
POD	STREHO	Zdaj spim pod streho, v senu.Ni drugače.	A
POD STREHO Zdaj spim pod	streho,	v senu.Ni drugače.	A
nas imamo premalo postelj. Pa je prijetno pod	streho,	v senu.Samó časih se vzdigne ostra, trivoglasta	A
debelo palico, - skratka, bil sem zmerom sam pod	streho,	v senu.In vendar me je obšel strah.	A
da tolče nekdó po skrinji, - pa skrinje pod	streho	niti bilo ni nobene, - tolče počasi, zlagoma	A
krasoto belo hišo z zelenimi okni in visoko	streho,	hlev za hišo in v hlevu petero marogastih, belorjavih	A
že večer in bo noč viharna? Počivaj pod našo	streho,	trudni popotnik!- Tako bodo govorili, jaz pa	A
sem slišal njeno ihtenje. Preselil sem se pod	streho,	v seno.V ta svoj dom sem plezal po strmih, polomljen	A
zlovoljen, brez besede in pozdrava sem se vrnil pod	streho,	da bi pisal, kako sta se ljubila Milan in Breda	A
Nekateri so govorili, da se je vnelo pod sosedovo	streho	v senu, sosedovi pa so odgovarjali, da takrat	A
na očí. Ali kljub temu vidim zvezdo tam nad	streho,	poleg dimnika. Vidim jo natanko, kakó trepeče	A
umetno izrezljanem lesu na zeleno pobarvano	streho,	vije se celo pred ozkim vhodom, tako da je v	A
popravljeni koleslji, stare karose z okroglo	streho	od zelenega platna; bogve odkod se je vzelo	A
nikomur ne izmed nas, ki nismo rojeni pod zlato	streho!	“ ”Kaj tebi ni dobro?“ se je začudila Mana	A
in nikoli žejna, posteljo imam pod seboj in	streho	nad seboj in oblačil na izbiro!Ampak ker si	A
kratkomalo polastil ter zidal lepo sam dalje; samo	streho	je bilo treba še napraviti in napravil jo je	A
sijaja, ki se varno zaklenjen skriva pod slamnato	streho	in za razpalim zidom.Srečni berač nosi dan za	A
in kolesa so se vdirala. Pod zeleno platneno	streho	sta sedela na mehkih vrečah oba Novljanova,	A
zmerom močneje, težke kaplje so bile ob platneno	streho	in skozi tenko špranjo je curljalo na vreče	A
veter in pljusnila je ploha dežjà ob platneno	streho.	”In otroka bi imela v naročju ... tako bi ga	A
Voznik se je okrenil in je pomolil glavo pod	streho.	”Še četrt ure ... tamle je Lahova krčma ...“	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani