strašen (40-139)

sovražnih meščanov. . / . / stran 212 . /	Strašen	je bil videti v svoji jezi.Hrup je potihnil	A
gozdarja, ki mu ni prav nič ugajal. Zdel se mu je	strašen,	posebno zato, ker je imel velike obrve, ki so	A
ležalo kakor peklensko žrelo. Kraj je bil res	strašen,	obkrožalo ga je skalovje, med katerim so rastle	A
bi drugim delal srce. Po vsem taboru je bil	strašen	šum.Posebno babe, ki so prodajale kavo ‒ bilo	A
Prebodel ga je Jožefov bajonet. Boj je bil	strašen.	Mož se je boril zoper moža.	A
in dolinah. Kar se pripeti, da pride na Dunaj	strašen	velikan, Brdavs po imenu.Ta je vabil kakor nekdanji	A
Nikakor ne. Od vseh strani se vname	strašen	hrup: »Ubijmo peklenskega Reberníka!«	A
žrtev imel na vesti. Toda njegov konec je bil	strašen	‒ nikomur ga ne želim ... Šest žrtev že dosedaj	A
praviti, da sem bil takoj med ljudmi tudi jaz.	Strašen	prizor je bil. Po gmajni je ležalo sedem mrtvih	A
Toda Golob! On je	strašen	človek.« »Ko bi mu vi rekli.«	A
dvignila oči v njegovo lice. Ali srečala je tako	strašen	pogled, v katerem so gorele strast, hrepenenje	A
upal vtakniti ključa v ključavnico. »Zrak je	strašen,	jasna despojna!« »Odpri!« je viknila nepotrpežljivo	A
poskakovali Anti, v strnjeni celoti, kakor bi	strašen	plaz hrumel čez raven.Iztok je bil vesel te	A
Danes me ne draži več. Zakaj	strašen	je Radovan, če pobesni!« »Pij, godče!	A
povedala mama. »Pri frizerju so našli in zdaj je	strašen	kraval.Nemci in žandarji.	A
bilo lahko v oporo. Kajti Müller je bil tako	strašen	videti, da sem bila prepričana, da me bo zgrabil	A
bi se bil količkaj premaknil. Resnik je bil	strašen	na pogled.Njegova upadla lica so bila črno in	A
pogledu nanj se spomni na podoben, čeprav manj	strašen	dogodek, ko se je odpravljal v pregnanstvo na	A
s splošnim položajem na fronti, z laškimi,	strašen	napad obetajočimi razglasi, ki so jih trosili	A
ponižnih vinjet. * Ali ta veliki tekst je	strašen.	Neprijetno je, če nima človek kruha, jaz	A
človek, kako se ljudje razumejo in ljubijo ...	Strašen	je ta žgoči oblak nad mestom.Zidovje je ožgano	A
...	Strašen	je Dunaj, kadar dežujejo iz oblaka razbeljene	A
matere, ki jo imaš rad; in reci, da si bil!“	Strašen	drgèt mu je stresel teló, iz grla je trdo sunil	A
zategadelj bistro gledal, kje da bi bil velik in	strašen.	Nagnil se je do Lenarta, kar med vsemi drugimi	A
Zakaj čaka, zakaj prosi?	Strašen	je tisti stokajoči, proseči glas, človek bi	A
solza ... O Mimi, ti zatajena, ne pozabljena,	strašen	pozdrav si mi poslala!Ko si sedela zvečer pred	A
temnega dvorišča, obzidanega vsenaokoli. Velik in	strašen	čas je bil, ko je spoznala mrtvašnico, svoj	A
Prišel je Katičin oče.	Strašen	je bil njegov obraz, siv, razjeden od ene same	A
za zdaj še pri miru...« Nikoli ni bil oče tako	strašen	kakor ob tistem času; ljudje so prihajali in	A
Tončka ga ni ljubila; zdel se ji je čudovelik in	strašen,	njegovo življenje je bilo polno skrivnosti,	A
braniti, ni si upala klicati. Bil je zmerom bolj	strašen,	vso si jo je osvojil in ubogala je, kakor je	A
tistem času je bil obraz smrti bolj tuj in bolj	strašen,	nego pozneje, ni bila še prijazna starka, ki	A
gledal resno in mrko. Tedaj pa se je razlegel	strašen	krik in gospej Rieglovi je osinel obraz; ustnice	A
padajo uničeni v grob in protestirajo ... To je	strašen	protest, ki se glasi v zraku že od davnih, davnih	A
je prihajal mož -- s trdimi koraki, upognjen,	strašen,	kakor hudodelec, ki prihaja zvečer, ko je hiša	A
plezal k tebi ... Lejla!“ Nenadno ga je ovladal	strašen	čut, pol blazne ljubosumnosti, izdane ljubezni	A
hrepenenje, kakor ga ni občutil prej nikoli. Bolj	strašen	je bil tak molk, nego je bil strašen njen prebledeli	A
Bolj strašen je bil tak molk, nego je bil	strašen	njen prebledeli obraz.In ko ni spal, je pomislil	A
napol razumelo -- zdaj očitna težka skrb. Črn in	strašen	je bil hrib od daleč -- od blizu strme pečine	A
to je bil boj z domovino in zanjo. Nelep in	strašen	boj je bil.Nelep in strašen in nepotreben.“	A
Nelep in strašen boj je bil. Nelep in	strašen	in nepotreben.“ Kako si ga dobojeval, o Kolokotr	A
pokrajini. Cerkovnikov glas se je zazdel Marku	strašen;	pretresel ga je vsega, takó da mu je bilo skoro	A
zaspal je miren. Toda zjutraj ni bilo kruha,	strašen	dan je bil; šele ob desetih je prinesla mati	A
vredno sprejme ženina‐Boga; drugače bi storila	strašen	greh, ki se mu pravi božji rop; kdor je bil	A
nekoč brala v podlistku predmestnega dnevnika	strašen	roman o nesrečni Evfrozini, ali kakor ji je	A
lic, na mehkem nosu zlate naočnike; najbolj	strašen	pa je bil glas njegov: sladek je bil, spolzek	A
Na srcu mi je ležal kamen; težak je bil in	strašen;	in še solz je bilo sram, da bi mi segle v oči	A
V tistem hipu zakričí nekdó za njimi ...	Strašen	krik ... takó zavpije človek, kadar stojí smrt	A
V tistem hipu zakričí nekdo za njimi ...	Strašen	krik ... takó zavpije človek, kadar stoji smrt	A
O Nina, bolna si ti in bolan sem jaz!	Strašen	je ta mir brez časa in brez življenja; predaleč	A
tam zgenilo - Mariševka je stala ob oknu.	Strašen	je bil njen obraz - podoben tistim zavrženim	A
je Francka vzkriknila in kri ji je oledenela:	strašen	je bil njegov obraz, oduren, zloben, motne oči	A
smeh veselega in rejenega človeka je bil Mihovu	strašen,	ostuden.Tresel se je, kadar je pogledal v široki	A
skrili so se in so se borili v temi za življenje.	Strašen	boj je bil - lica so plahnela, oči so se vdirale	A
nikoli je ni tako ljubila, kakor to uro ... Tako	strašen	je bil udarec, da se je mati globoko sklonila	A
videla, kako si se bil splazil s postelje!“	Strašen	nasmeh mu je spačil zabuhli obraz. ”Ej, nisem	A
spomnila se je svojega greha, ki je bil tako	strašen	in tako skrit. -- Ko bi ljudje vedeli, pahnili	A
trobente angelove v dolini Jozafat bi ne bil tako	strašen.	Spočetka se mi je zdelo, da molči ta semanja	A
Drugega ni bilo in šli so. Ves dan je bil nemiren,	strašen	- divji obrazi in kletve; oče je kašljal v sobi	A
hčerâ z biseri in demanti ... In čez noč je prišel	strašen	polom, -- kakor da so se utopile vse njegove	A
vročino njenih lic; moj obraz je moral biti	strašen,	zakaj njene oči so se širile ob bojazni.	A
večerilo se je in zvečer je treba večerje. Trd in	strašen	je otrok v svojem zaupanju.Zvečer je treba večerje	A
pogled njenih udrtih, okroglih oči pa je bil	strašen,	prikritega, besnega sovraštva poln, sovraštva	A
odpre jih nastežaj; stoji na pragu visok in	strašen	in ne reče nobene besede.Kakor je bil prišel	A
mnogo ne; vsi pa so bili, kakor on: spačen in	strašen	spomin na življenje, ki je nekoč bilo.Ob bergli	A
tudi bobnarico po prstih. In tako se je pričel	strašen	boj - loki so švigali po zraku, note so frfotale	A
Turjaški drvi v propast ... O,	strašen	je Herbart, v desni meč, v levi samokres. Strašen	A
je Herbart, v desni meč, v levi samokres.	Strašen	je v svojem obupu.Krčevito stiska v rokah poslednjo	A
grozno, nedoumno. Zasmehovalo je in naraščalo v	strašen	krohot.Burna, strašna pesem je vzrasla od nekod	A
Z drobom svojim hudiča...«	Strašen	smeh ga lomi.Ženska pa je zastokala, se zvila	A
tale fant, ki ga ščiti le služba pri knezu.« »	Strašen	človek!« je vzkliknil sodnik očitno prevzeto	A
župnij se je zvezalo v punt, ki je visel kot	strašen	oblak nad središčem dežele; uporna množica je	A
Potem se zgrudi, trese, obrača oči.	Strašen	krč mu dreveni drobne ude.Potem se stegne in	A
... V deželi je mir,	strašen	mir.Navzočno vojaštvo ga vzdržuje komisiji,	A
»Ljudje imajo prav: Novak je	strašen	skopuh...« »Treba mu bo dati kakšno lekcijo	A
tako da je postal celi obraz nekako grozen in	strašen.	»Vi imate nezakonskega sina!« ponavljal	A
prve brade, ki mu je obdajala bledi obraz. »	Strašen	čas!« reče končno, vzemši uro iz žepa.»Že dve	A
seveda. No, če veš vse to o meni ... ee ... kako sem	strašen,	neugnan, za lov pripravljen vedno, četudi sredi	A
v hosti. »Privrela bi na grad na napravila	strašen	poboj in polomaj,« je vedel in se urno obrnil	A
morja se je sunkoma dvignil velikan, ogromen in	strašen,	in je z enim samim dihom upihnil sijajni plamen	A
visela nad razdivjano vsemogočnostjo ... Grozen in	strašen	je stok in jok togotnega morja, ki ga biča in	A
kopal, sam sem vanjo padel, prav se mi godi.	Strašen	zgled bom sedaj moral biti starim in mladim	A
vprašanje odgovarja, in tako dobiva od učitelja	strašen	kaznovalen pogled, da se mu solze uderó po debelem	A
naznanja, da so velika vrata vržena iz zapahov.	Strašen	krik se je čul v tem trenutju; bakle so se jele	A
nekega jutra so ga našli mrtvega. Še v smrti	strašen,	je držal, ko so ga dobili v postelji, glavo	A
rekla gospodična teta, da je tisti doktor Zober	strašen	človek, o katerem niti govoriti neče, ker jo	A
prihod tega nesrečnega človeka za mene vselej	strašen.	Tačas se je gospé vselej bolezen bolj polastila	A
prej nič povedal! Zdajci stoprv se mi vzdigne	strašen	sum, zakaj mi je baš on kovček v stanovanje	A
kateri je tekel pomenek med ljudmi tu. Bled in	strašen	je stopil pred Jerneja in s čudovitim glasom	A
pripoveduje; prvič pravi, da je imel namen, na	strašen	način maščevati se nad svojim pobojnikom, svojo	A
ampak kmalu se je sodba stekla, da bosta v	strašen	zgled vsem poštenim in nepoštenim ljudem na	A
spne cigan pokonci, v roki se mu zasveti nož in	strašen	glas zadoni po podzemeljski jami: »Nihče naj	A
Bil je za glavo večji od svojih pajdašev,	strašen,	pa lepega obraza. To je bil Jurij Kozjak, Markov	A
bojeval se je s čelom nasproti čelu; tu je bil	strašen.	To se ve, da se je bojeval za stvar napačno.	A
videl, daje od svojih odločen med sovražniki.	Strašen	krik se je razlegal po kloštru.Turki so razbijali	A
je ozrl in ugledal Podlipnikov jezni obraz.	Strašen	je bil.Če bi ga bil sunil s sedla, bi se ne	A
tovarišije veselo smejali. Zdajci se zasliši	strašen	krik z dvorišča.Vsi planejo prestrašeni s stolov	A
uzdo in grem iz hojevega gozda proti mostu.	Strašen	pogled!Držaji ob mostu so bili že odlomljeni	A
»Ubogi stric! Takov	strašen	sum je težil toliko let spomin nate in na tvoje	A
dvoboju, v zavratnem umoru ali samomoru.« »	Strašen,	gnusoben poziv!« »Da, gospod, gnusoben obrt	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 40 140 240 340 440 540 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani