nova beseda iz Slovenije
kosmatih, jezikom podobnih rdečkastih listov. Te | stopnice | še danes vodijo v moje otroštvo; veranda je | A |
najbrž odpira tudi nebeška vrata; potem majave | stopnice, | ki so vodile v ropotarnico nad kletjo in skladišči | A |
strani, pod vrbami žalujkami, in sedla na kamnite | stopnice. | Če nima ničesar v želodcu, je lahka kakor peresce | A |
Nič ne kaže, da bi umirala!« Na nosila in na | stopnice. | Grozno, vedno in povsod stopnice, in potem je | A |
nosila in na stopnice. Grozno, vedno in povsod | stopnice, | in potem je vse teže! »Bom še jaz malo prijela | A |
ki se je ravno zagnal, da bo preskočil tri | stopnice | hkrati.Slišati je, kakor da je težka klada od | A |
Cene je na majavih nogah tako klical z zgornje | stopnice | gosposkega vhoda v hotel, ki pa je bil to samo | A |
sobe v kuhinjo in iz spalnice na verando, pa na | stopnice | in tudi na dvorišče.Čakala je, napeto gledala | A |
bukovje, ki je preraščalo ves hrib tja do druge | stopnice, | do naslednjega, nekoliko višjega hriba, kjer | A |
prostrani vrt, do katerega so vodile kamnite | stopnice, | se je dozdevala otrokoma kmalu prijetnejša od | A |
predse. Najprej je opazil kamnite, zelo strme | stopnice, | ki so izginjale nekje v temi, potem pa je s | A |
časa pri manjših brzicah ponovno prehajala v | stopnice. | Nenadoma je bilo vrvi konec in dečka | A |
zagleda lopo, iz katere vodijo na dile lesene | stopnice. | Zgoraj so še ena vrata, ki so zaprta. | A |
plesnoba. Navzgor so se vzpenjale široke zidane | stopnice, | in sicer vse tja do kamnite plošče, ki se ni | A |
katerih so se v mnogih zavojih vzpenjale betonske | stopnice. | S ploščadi na vrhu so izletniki uživali v čudovitem | A |
In kaj je storil on? Čez | stopnice | me je vrgel in opsoval me je za mojo dobroto | A |
kjer so bile nameščene strelne line, so vodile | stopnice, | a vsakih pet do šest korakov je zaprla pot | A |
jarek nenadoma spustil navzdol. Strme kamnite | stopnice | so vodile na ravnejši svet, toda preden si ga | A |
zatohlega prostora. Čez nekaj časa se prerije na | stopnice, | od tam pa zdrvi k strelni lini, skozi katero | A |
ozek pramen svetlobe se je izlil na koridor, na | stopnice. | Pod stopnicami, v somraku, se je zibalo dvoje | A |
Lenarta!“ Ko je tako opravil, se je vrnil na | stopnice; | bil pa je truden, da bi zaspal na kamnu. | A |
prekrižal. Nato je odprl male duri, ki so vodile na | stopnice, | in je šel po ozkih, vijugastih kamenitih stopnicah | A |
odklenil duri, odkoder so vodile ozke lesene | stopnice | navzgor, zmerom navzgor, v strmih ovinkih.Prikazala | A |
hodil varno. Prišel je do duri in je stopil na | stopnice. | »Samo brž, o Jezus!« | A |
O Jezus!« Vrnil se je; in bilo mu je, da so | stopnice | čisto navpične in da strmoglavi navzdol.Prestrašil | A |
je bilo odzvonilo k litanijam. Zaškripale so | stopnice | in Tone se je prestrašil. Prišla je mati, stala | A |
je postala in nato je šla. Dokler so škripale | stopnice, | je ležal Tone mirno in se ni okrenil, ali vedel | A |
je namrgodil, pokazal je z dolgim kazalcem na | stopnice | in je šel. Culo in škornje na rami, palico | A |
tega človeka za roko in mu pokaži, kje da so | stopnice | in kod se pride na cesto!« In res je | A |
večne čase. Spominjala se je na visoke ozke | stopnice | v predmestju, Pred davnim časom je bilo.Plezala | A |
steni čudna podoba, prikažejo se visoke ozke | stopnice, | naslikano je dvorišče, obzidano vsenaokoli z | A |
mostovža, na črno dvorišče, pod vislice, na | stopnice, | k njemu, da bi se dotaknile njegovih rok, njegovega | A |
globoke in temne, so gledale trdo in mirno. | Stopnice | so bile temne in strme, toda stopala je varno | A |
zasopli, potni, neblago dišeči. Fant je sédel na | stopnice | ob odru, vzel je harmoniko in je zagodel. Od | A |
žalosten. Časih je stopil zamišljen na mramornate | stopnice | ter se napravil na vrt ... Vrtovi, ustvarjeni | A |
obriti, počesati, čevlje osnažiti! In te grozne | stopnice | iz moje izbice!Čudovito zavite, strme, ozke | A |
bila cerkev, velika in ponosna; visoke kamenite | stopnice | so vodile do obokanega vhoda; vrata so bila | A |
podoben popotnemu beraču, ki je bil sedel pod | stopnice | ter položil krožnik na kolena.Roke so se mu | A |
je izlila v ozki, tihi hodnik, nato na strme | stopnice, | v prostrano vežo s sivimi, vlažnimi stenami | A |
bila temna, dišalo je po vlagi in plesnobi, | stopnice | so bile ozke in so škripale pod koraki. Na | A |
vzdramil iz otopelosti, je planil gologlav na | stopnice, | v vežo, na cesto ter je klical venomer in sam | A |
praznimi očmi. Gospodinja pa je hitela za njim na | stopnice | ter je kričala s tenkim, cvilečim glasom, ki | A |
poznali pot. Zabobnelo je nad njim; kamenite | stopnice | so bile že pri kraju, nekdo je stopil prvi na | A |
že pri kraju, nekdo je stopil prvi na lesene | stopnice | v zvoniku, pač tisti dolgi fant, ki se mu je | A |
...“ Še ko je govoril, je stopil na kamenite | stopnice | pod okroglo lino in je razkoračil noge. | A |
tovariš, učitelj Ferjan, je stopil za njim na | stopnice | in ga je prijel za suknjo. ”Potrpi še malo | A |
poldanskem soncu. Do vrat so vodile visoke, zidane | stopnice; | vrata so bila rdeča, oknice so bile zelene, | A |
varuj, eksekutor v hišo, bi mu znosil vse pod | stopnice, | še tapete in omet.... | A |
dobroto in vse tako dalje ... kakor visoke strme | stopnice | do nebes.Kadar ugledam človeka, ki mi je le | A |
ga več ne izpustim. Bodi on moj prag in moje | stopnice! | Kolikor je malo, vsaj nekaj je, kar naju od te | A |
prišel je tisti strašni večer. Široka veža, | stopnice | v prvo nadstropje in koridor, - vse je bilo | A |
sem bežal kakor ranjen tur po koridorju, čez | stopnice, | po tihi, mrtvi cesti, - in noč in obup sta zavladala | A |
pogleda, ki mi je šinil slučajno preko obraza. | Stopnice | so zaškripale, toda Marice ni bilo; tudi nje | A |
so se vrnili iz mrtvašnice. Široke kamenite | stopnice | so se vzdigale iz veže na vse straní; široki | A |
nebó jasno in zrak čist, - prav do Benetk. | Stopnice | do vrha so jako slabe. Stopil sem v gostilno | A |
vrata so bila na stežaj odprta; široke kamenite | stopnice | so držale do vrat in ljudje so hodili venomer | A |
je rekla mati. Prišla sta do cerkve, visoke | stopnice | so vodile do velikih vrat.Temno je bilo v cerkvi | A |
ki pride prosit pred duri in sede potem na | stopnice | s skledico med koleni.Ni bil več njihov tovariš | A |
strop je bil čudno obokan, morda so se vile | stopnice | nad njim.Tam, kjer je stala postelja, se je | A |
ni čudno, da so tukaj, takorekoč sredi mesta, | stopnice | zunaj na hišo prizidane, kakor da se je bil | A |
vrag vedi kaj! -- Ali niso bile takrat prav te | stopnice | ... takrat, ob časih trubadurjev?“ ”Še tista | A |
pozabljene in po neumnem na hišo prilepljene | stopnice, | je stal in čakal s sklonjeno glavo, roke mrtve | A |
na samega sebe nič več ...“ Ko je stopil na | stopnice, | vodeče na vrt, zasijalo mu je sonce naravnost | A |
Meni je to neznano ...“ Stopil je na | stopnice | in odšel s težkimi, počasnimi koraki. ”Resnično | A |
ki je bil ves poten in zasopljen. ”Proklete | stopnice | ...Kaj pa je tako hudega?“ | A |
zaklicalo moje srce, že so zaškripale lesene | stopnice | na verandi in prišla je devica, nagelj v levici | A |
ječe v ječo, iz skrivnosti v skrivnost; vsake | stopnice, | še tako temne in strme, vodijo le do drugih | A |
konec, odpočijem si!“ pravi - in glej, še so tam | stopnice, | še so tam duri, še v skrivnost ... vzdigni se | A |
”zdaj bo vse razodeto!“ - pa glej tam, glej | stopnice, | vstani, spusti se v globočino, v noč! Iz dna | A |
kamen name!“ Odprl je duri in je stopil na | stopnice. | Zelo strme so se mu zdele in zelo globoke; opiral | A |
Ostavil je sobo. | Stopnice | so bile temne in tipal je z rokami, da bi našel | A |
nasmehnila bi se morda... Kako nerodne in strme so | stopnice, | nikoli še niso bile take!Ni jim konca, in vžigalic | A |
mu je, da že vidi tam visoko črno hišo, strme | stopnice, | mrzlo, gluho izbo - in minil bo ves večer, grd | A |
tovarišu. Stopal je po prstih, da bi lesene | stopnice | ne škripale; dolgo je stal pred durmi ter je | A |
podobnega. Toda mostovži so bili ozki in temni, | stopnice | so se vile strmo navzgor; iz vrat in iz oken | A |
slovesu. Čakam na tisto svetlo lestvico, na tiste | stopnice | od luninih žarkov, ki segajo do neba, v neizmernost | A |
Glej, zasijalo je zunaj, zasvetlikalo se je... | stopnice! | « Skočil je kvišku, ves se je tresel | A |
posvetnim bogastvom ozaljšano domovanje; široke | stopnice | so odete s preprogami, vitki stebri so od belega | A |
sem se v kot, potuhnil se k durim, počenil pod | stopnice; | strašni trak je bil koj za menoj.Nalašč se je | A |
pokrajina, še konca ji morda ni ... Mostovži, | stopnice, | vsekrižem ...In zakaj bi človek iskal, zakaj bi | A |
pokrajina in če so bili mostovži še bolj dolgi, | stopnice | še bolj visoke.Šel je in tam nad stopnicami | A |
romal dalje; vse hodnike je prehodil in vse | stopnice, | ljubeznivo se je poslavljal in težko mu je bilo | A |
drevoredi ponočnih senc, in ve mnogoštevilne temne | stopnice, | kjer se izprehajajo ob belem dnevu smešni in | A |
pokrito mizo, nekaj sodov pod njo in široke | stopnice | v ozadju. Skozi vrata na desni je bilo čuti | A |
1498 se je dvignil mlad popotni črnošolec raz | stopnice | pri samostanski cerkvi svetega Marka v Firenci | A |
skozi vežo, mu je dušil luč, ko je stopil na | stopnice | v gornji prostor. Misel, da ima opraviti še | A |
le z roko pokazal na razsvetljeno vežo in na | stopnice | v ozadju. »Ošaben gospod!« se je zatogotil Češko | A |
pred njima. V kotu, kjer vodijo ozke, zavite | stopnice | navzgor, ju je prevzel drug orožnik ter ju odpeljal | A |
mu je telo še elastično, živo. Prišedši prid | stopnice | v lopi, napravil je teman obraz. »Ali | A |
mu ni rešilne misli. Vtem je bil prekoračil | stopnice | ter stopil na širno dvorišče.Hlapec Cesare je | A |
znancu takoj prikupiti in ga je zvabil s seboj na | stopnice | pred mestno hišo. »Kako ti je že ime | A |
lasuljo in si obrisal plešo, ker so ga bile | stopnice | spravile v pot.Nato si je nasul tobaka v nos | A |
pogreša. Predpeček, sklednik in žličnik, veža in | stopnice | na jispo, čelesnik, kljuke in okna, vse je bilo | A |
peste vsi trije. Vlečejo ga do vrat, čez prag na | stopnice, | ki vodijo na cesto, in tam ga pahnejo kričeč | A |
besed in potem, kako je švignil v zraku raz | stopnice | v sneg ‒ potem pa kar hiti skoro na glas: »Bog | A |
smuknilo je nekaj velikega, črnega pred menoj čez | stopnice | ‒ človek ni mo gel biti, ker je bilo to tako | A |
ropot, kakor da se podirajo streha, mostovž in | stopnice. | Skočimo na noge in gremo gledat. | A |
zemlje. V bližnji goščavi najde jamo in v nji | stopnice, | po katerih se je šlo navzdol. Angelček se priporoči | A |
posvetil še bolj, je videl pod sabo kamnite | stopnice, | ki so držale nekam daleč v globočino.Videl je | A |
nekam daleč v globočino. Videl je Kekec tiste | stopnice | in obraz se mu je razjasnil. Plosknil je z rokami | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |