nova beseda iz Slovenije

stopnice (101-200)


kosmatih, jezikom podobnih rdečkastih listov. Te      stopnice      še danes vodijo v moje otroštvo; veranda je  A
najbrž odpira tudi nebeška vrata; potem majave      stopnice,      ki so vodile v ropotarnico nad kletjo in skladišči  A
strani, pod vrbami žalujkami, in sedla na kamnite      stopnice.     Če nima ničesar v želodcu, je lahka kakor peresce  A
Nič ne kaže, da bi umirala!« Na nosila in na      stopnice.     Grozno, vedno in povsod stopnice, in potem je  A
nosila in na stopnice. Grozno, vedno in povsod      stopnice,      in potem je vse teže! »Bom še jaz malo prijela  A
ki se je ravno zagnal, da bo preskočil tri      stopnice      hkrati.Slišati je, kakor da je težka klada od  A
Cene je na majavih nogah tako klical z zgornje      stopnice      gosposkega vhoda v hotel, ki pa je bil to samo  A
sobe v kuhinjo in iz spalnice na verando, pa na      stopnice      in tudi na dvorišče.Čakala je, napeto gledala  A
bukovje, ki je preraščalo ves hrib tja do druge      stopnice,      do naslednjega, nekoliko višjega hriba, kjer  A
prostrani vrt, do katerega so vodile kamnite      stopnice,      se je dozdevala otrokoma kmalu prijetnejša od  A
predse. Najprej je opazil kamnite, zelo strme      stopnice,      ki so izginjale nekje v temi, potem pa je s  A
časa pri manjših brzicah ponovno prehajala v      stopnice.      Nenadoma je bilo vrvi konec in dečka  A
zagleda lopo, iz katere vodijo na dile lesene      stopnice.     Zgoraj so še ena vrata, ki so zaprta.   A
plesnoba. Navzgor so se vzpenjale široke zidane      stopnice,      in sicer vse tja do kamnite plošče, ki se ni  A
katerih so se v mnogih zavojih vzpenjale betonske      stopnice.     S ploščadi na vrhu so izletniki uživali v čudovitem  A
In kaj je storil on? Čez      stopnice      me je vrgel in opsoval me je za mojo dobroto  A
kjer so bile nameščene strelne line, so vodile      stopnice,      a vsakih pet do šest korakov je zaprla pot  A
jarek nenadoma spustil navzdol. Strme kamnite      stopnice      so vodile na ravnejši svet, toda preden si ga  A
zatohlega prostora. Čez nekaj časa se prerije na      stopnice,      od tam pa zdrvi k strelni lini, skozi katero  A
ozek pramen svetlobe se je izlil na koridor, na      stopnice.     Pod stopnicami, v somraku, se je zibalo dvoje  A
Lenarta!“ Ko je tako opravil, se je vrnil na      stopnice;      bil pa je truden, da bi zaspal na kamnu.   A
prekrižal. Nato je odprl male duri, ki so vodile na      stopnice,      in je šel po ozkih, vijugastih kamenitih stopnicah  A
odklenil duri, odkoder so vodile ozke lesene      stopnice      navzgor, zmerom navzgor, v strmih ovinkih.Prikazala  A
hodil varno. Prišel je do duri in je stopil na      stopnice.      »Samo brž, o Jezus!«   A
O Jezus!« Vrnil se je; in bilo mu je, da so      stopnice      čisto navpične in da strmoglavi navzdol.Prestrašil  A
je bilo odzvonilo k litanijam. Zaškripale so      stopnice      in Tone se je prestrašil. Prišla je mati, stala  A
je postala in nato je šla. Dokler so škripale      stopnice,      je ležal Tone mirno in se ni okrenil, ali vedel  A
je namrgodil, pokazal je z dolgim kazalcem na      stopnice      in je šel. Culo in škornje na rami, palico  A
tega človeka za roko in mu pokaži, kje da so      stopnice      in kod se pride na cesto!« In res je  A
večne čase. Spominjala se je na visoke ozke      stopnice      v predmestju, Pred davnim časom je bilo.Plezala  A
steni čudna podoba, prikažejo se visoke ozke      stopnice,      naslikano je dvorišče, obzidano vsenaokoli z  A
mostovža, na črno dvorišče, pod vislice, na      stopnice,      k njemu, da bi se dotaknile njegovih rok, njegovega  A
globoke in temne, so gledale trdo in mirno.      Stopnice      so bile temne in strme, toda stopala je varno  A
zasopli, potni, neblago dišeči. Fant je sédel na      stopnice      ob odru, vzel je harmoniko in je zagodel. Od  A
žalosten. Časih je stopil zamišljen na mramornate      stopnice      ter se napravil na vrt ... Vrtovi, ustvarjeni  A
obriti, počesati, čevlje osnažiti! In te grozne      stopnice      iz moje izbice!Čudovito zavite, strme, ozke  A
bila cerkev, velika in ponosna; visoke kamenite      stopnice      so vodile do obokanega vhoda; vrata so bila  A
podoben popotnemu beraču, ki je bil sedel pod      stopnice      ter položil krožnik na kolena.Roke so se mu  A
je izlila v ozki, tihi hodnik, nato na strme      stopnice,      v prostrano vežo s sivimi, vlažnimi stenami  A
bila temna, dišalo je po vlagi in plesnobi,      stopnice      so bile ozke in so škripale pod koraki. Na  A
vzdramil iz otopelosti, je planil gologlav na      stopnice,      v vežo, na cesto ter je klical venomer in sam  A
praznimi očmi. Gospodinja pa je hitela za njim na      stopnice      ter je kričala s tenkim, cvilečim glasom, ki  A
poznali pot. Zabobnelo je nad njim; kamenite      stopnice      so bile že pri kraju, nekdo je stopil prvi na  A
že pri kraju, nekdo je stopil prvi na lesene      stopnice      v zvoniku, pač tisti dolgi fant, ki se mu je  A
...“ Še ko je govoril, je stopil na kamenite      stopnice      pod okroglo lino in je razkoračil noge.   A
tovariš, učitelj Ferjan, je stopil za njim na      stopnice      in ga je prijel za suknjo. ”Potrpi še malo  A
poldanskem soncu. Do vrat so vodile visoke, zidane      stopnice;      vrata so bila rdeča, oknice so bile zelene,  A
varuj, eksekutor v hišo, bi mu znosil vse pod      stopnice,      še tapete in omet....   A
dobroto in vse tako dalje ... kakor visoke strme      stopnice      do nebes.Kadar ugledam človeka, ki mi je le  A
ga več ne izpustim. Bodi on moj prag in moje      stopnice!     Kolikor je malo, vsaj nekaj je, kar naju od te  A
prišel je tisti strašni večer. Široka veža,      stopnice      v prvo nadstropje in koridor, - vse je bilo  A
sem bežal kakor ranjen tur po koridorju, čez      stopnice,      po tihi, mrtvi cesti, - in noč in obup sta zavladala  A
pogleda, ki mi je šinil slučajno preko obraza.      Stopnice      so zaškripale, toda Marice ni bilo; tudi nje  A
so se vrnili iz mrtvašnice. Široke kamenite      stopnice      so se vzdigale iz veže na vse straní; široki  A
nebó jasno in zrak čist, - prav do Benetk.      Stopnice      do vrha so jako slabe. Stopil sem v gostilno  A
vrata so bila na stežaj odprta; široke kamenite      stopnice      so držale do vrat in ljudje so hodili venomer  A
je rekla mati. Prišla sta do cerkve, visoke      stopnice      so vodile do velikih vrat.Temno je bilo v cerkvi  A
ki pride prosit pred duri in sede potem na      stopnice      s skledico med koleni.Ni bil več njihov tovariš  A
strop je bil čudno obokan, morda so se vile      stopnice      nad njim.Tam, kjer je stala postelja, se je  A
ni čudno, da so tukaj, takorekoč sredi mesta,      stopnice      zunaj na hišo prizidane, kakor da se je bil  A
vrag vedi kaj! -- Ali niso bile takrat prav te      stopnice      ... takrat, ob časih trubadurjev?“ ”Še tista  A
pozabljene in po neumnem na hišo prilepljene      stopnice,      je stal in čakal s sklonjeno glavo, roke mrtve  A
na samega sebe nič več ...“ Ko je stopil na      stopnice,      vodeče na vrt, zasijalo mu je sonce naravnost  A
Meni je to neznano ...“ Stopil je na      stopnice      in odšel s težkimi, počasnimi koraki. ”Resnično  A
ki je bil ves poten in zasopljen. ”Proklete      stopnice      ...Kaj pa je tako hudega?“   A
zaklicalo moje srce, že so zaškripale lesene      stopnice      na verandi in prišla je devica, nagelj v levici  A
ječe v ječo, iz skrivnosti v skrivnost; vsake      stopnice,      še tako temne in strme, vodijo le do drugih  A
konec, odpočijem si!“ pravi - in glej, še so tam      stopnice,      še so tam duri, še v skrivnost ... vzdigni se  A
”zdaj bo vse razodeto!“ - pa glej tam, glej      stopnice,      vstani, spusti se v globočino, v noč! Iz dna  A
kamen name!“ Odprl je duri in je stopil na      stopnice.     Zelo strme so se mu zdele in zelo globoke; opiral  A
Ostavil je sobo.      Stopnice      so bile temne in tipal je z rokami, da bi našel  A
nasmehnila bi se morda... Kako nerodne in strme so      stopnice,      nikoli še niso bile take!Ni jim konca, in vžigalic  A
mu je, da že vidi tam visoko črno hišo, strme      stopnice,      mrzlo, gluho izbo - in minil bo ves večer, grd  A
tovarišu. Stopal je po prstih, da bi lesene      stopnice      ne škripale; dolgo je stal pred durmi ter je  A
podobnega. Toda mostovži so bili ozki in temni,      stopnice      so se vile strmo navzgor; iz vrat in iz oken  A
slovesu. Čakam na tisto svetlo lestvico, na tiste      stopnice      od luninih žarkov, ki segajo do neba, v neizmernost  A
Glej, zasijalo je zunaj, zasvetlikalo se je...      stopnice!     « Skočil je kvišku, ves se je tresel  A
posvetnim bogastvom ozaljšano domovanje; široke      stopnice      so odete s preprogami, vitki stebri so od belega  A
sem se v kot, potuhnil se k durim, počenil pod      stopnice;      strašni trak je bil koj za menoj.Nalašč se je  A
pokrajina, še konca ji morda ni ... Mostovži,      stopnice,      vsekrižem ...In zakaj bi človek iskal, zakaj bi  A
pokrajina in če so bili mostovži še bolj dolgi,      stopnice      še bolj visoke.Šel je in tam nad stopnicami  A
romal dalje; vse hodnike je prehodil in vse      stopnice,      ljubeznivo se je poslavljal in težko mu je bilo  A
drevoredi ponočnih senc, in ve mnogoštevilne temne      stopnice,      kjer se izprehajajo ob belem dnevu smešni in  A
pokrito mizo, nekaj sodov pod njo in široke      stopnice      v ozadju. Skozi vrata na desni je bilo čuti  A
1498 se je dvignil mlad popotni črnošolec raz      stopnice      pri samostanski cerkvi svetega Marka v Firenci  A
skozi vežo, mu je dušil luč, ko je stopil na      stopnice      v gornji prostor. Misel, da ima opraviti še  A
le z roko pokazal na razsvetljeno vežo in na      stopnice      v ozadju. »Ošaben gospod!« se je zatogotil Češko  A
pred njima. V kotu, kjer vodijo ozke, zavite      stopnice      navzgor, ju je prevzel drug orožnik ter ju odpeljal  A
mu je telo še elastično, živo. Prišedši prid      stopnice      v lopi, napravil je teman obraz. »Ali  A
mu ni rešilne misli. Vtem je bil prekoračil      stopnice      ter stopil na širno dvorišče.Hlapec Cesare je  A
znancu takoj prikupiti in ga je zvabil s seboj na      stopnice      pred mestno hišo. »Kako ti je že ime  A
lasuljo in si obrisal plešo, ker so ga bile      stopnice      spravile v pot.Nato si je nasul tobaka v nos  A
pogreša. Predpeček, sklednik in žličnik, veža in      stopnice      na jispo, čelesnik, kljuke in okna, vse je bilo  A
peste vsi trije. Vlečejo ga do vrat, čez prag na      stopnice,      ki vodijo na cesto, in tam ga pahnejo kričeč  A
besed in potem, kako je švignil v zraku raz      stopnice      v sneg ‒ potem pa kar hiti skoro na glas: »Bog  A
smuknilo je nekaj velikega, črnega pred menoj čez      stopnice      ‒ človek ni mo gel biti, ker je bilo to tako  A
ropot, kakor da se podirajo streha, mostovž in      stopnice.     Skočimo na noge in gremo gledat.  A
zemlje. V bližnji goščavi najde jamo in v nji      stopnice,      po katerih se je šlo navzdol. Angelček se priporoči  A
posvetil še bolj, je videl pod sabo kamnite      stopnice,      ki so držale nekam daleč v globočino.Videl je  A
nekam daleč v globočino. Videl je Kekec tiste      stopnice      in obraz se mu je razjasnil. Plosknil je z rokami  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA