sreča (1.001-1.100)

Početi karkoli, samo da mine čas, samo da ne	sreča	spet Dane.Tako je lahko še vedno mogoče, da	A
ako se jasni hipi v življenju morejo imenovati	sreča.	« »Sreča«, govoril je Lovro, »je relative	A
hipi v življenju morejo imenovati sreča.« »	Sreča«	, govoril je Lovro, »je relativen pojem, ki se	A
vendar moja jeza segla do neba, zakaj prijazna	sreča	mi je naklonila družico v oskrbnikovi hčeri	A
je, da skozi njih temino svita vsa neizmerna	sreča	bodočega mu življenja, dâ, da mu je ta sreča	A
sreča bodočega mu življenja, dâ, da mu je ta	sreča	že davno svitala, takoj oni dan, ko se je prvič	A
petnajst let, je gospodarstvo prišlo na nič.	Sreča	le, da je oba gospodarja skoraj hkrati rešila	A
tvoji čevlji so že tudi dokaj pošvedrani. Če me	sreča	žandar, bi utegnil imeti še kakšne sitnosti	A
zastonj in ti ne dobiš nobenega počenega cekina!	Sreča	in mir tebi, o Miha Muha!« Bela prikazen izgine	A
tako živita Ljudmila in Ladislav. Največa	sreča	in veselje pa jima je njun otrok, mala kontesa	A
. / . / stran 22 . / Pozneje pa se mu je	sreča	izneverila.Zdaj je še več pil, od same žalosti	A
obljubil mladi grof Ladislav zakon. Toda ta	sreča	ni trajala dolgo. Mladi Blagaj se je poročil	A
Poljublja ji belo roko. Neizmerna	sreča	ji sije iz blagih oči ‒ njeni lasje so kakor	A
in jela sta kockati. Vitezu Ahacu spočetka	sreča	ni bila mila; pozneje pa so mu padale boljše	A
strastno igral dalje. Kmalu pa se je vitezu Ahacu	sreča	izneverila; rumenjak za rumenjakom je izginjal	A
vidim: gospod je velik junak ‒ tako res mi bodi	sreča	mila! ... gospod je lep junak, cel junak, pravi	A
oči, kadar pravi: ‚Namenjena mi je še velika	sreča;	napoči mi prelep, prevesel dan, najlepši dan	A
gledala. Iz modrih oči ji je sijala vsa milina in	sreča	materinega srca.Alijana ji je bila podobna kakor	A
Nič! ‒	Sreča	v obitelji? Nič!	A
zapoveduje, se vrtijo vrste plesavcev. Tilkova	sreča,	da ga nihče ne vidi, ker zapazil bi, da mu lica	A
»Zjutraj najprej srečati moško bitje, to je	sreča.	Srečen dan je pred menoj,« sem bila prepričana	A
Veliko, lepo gledališče.	Sreča	v nesreči je bila, da je potres odkril ostanke	A
. / Česa človek vse ne doživi, koga vse ne	sreča.	6.	A
rekla, ko je še dodala: »Me morda kdaj obišče ta	sreča,	da mi jo kdo skuha?« »Kava ... kava ... « je prhnil	A
je v sredi. ◆ Čemu strmiš v daljavo, ko pa	sreča	blizu stoji? ◆ Čep še dolgo zadrži vonj.	A
Dokaži oslu, da ima dolga ušesa. ◆ Dokler bo	sreča	šla s teboj, boš imel prijateljev roj. ◆ Dokler	A
Dokler je rosa, reže sama kosa. ◆ Dokler je	sreča,	je dosti prijateljev. ◆ Dokler konja love, mu	A
◆ Dokler nisi bil nesrečen, ne veš, kaj je	sreča.	◆ Dokler prosi, zlata usta nosi; ko vrača, hrbet	A
◆ Kakršno življenje, taka smrt. ◆ Kakšna	sreča,	da molči, da se ga lahko za modrega drži. ◆	A
hitro dá, dvakrat dá. ◆ Kdor hitro se znajde,	sreča	ga najde. ◆ Kdor hitro sodi, se hitro kesa.	A
ptice jim rajske žvrgole. ◆ Kjer matere ni, tam	sreča	beži. ◆ Kjer neznanje se šopiri, tam hudič se	A
res, svet bi že davno bil čez les. ◆ Ko enemu	sreča	vzide, drugemu zaide. ◆ Ko gredo kure na gredo	A
Ko stari govore, otroci naj molče. ◆ Ko te	sreča	Abraham, po malem vedno boš bolan. ◆ Ko ti začenja	A
zlato govori, beseda več ne drži. ◆ Kogar hoče	sreča	končati, ga prej razvadi kakor neumna mati.	A
prej razvadi kakor neumna mati. ◆ Kogar hoče	sreča	uničiti, ga napravi neumnega. ◆ Kogar je pičila	A
neumnežu pa šiba po hrbtu. ◆ Korajžnemu je	sreča	mila. ◆ Koreni znanja so grenki, plodovi sladki	A
◆ Ljubezen je slepa. ◆ Ljubezen je	sreča	brez miru. ◆ Ljubezen je tiran, ki nikomur ne	A
◆ Narava ‒ izravnava. ◆ Naravi naproti ‒	sreča	na poti. ◆ Naravo obvladamo s tem, da se ji	A
potico. ◆ Ne išči sreče širom sveta, najlepša	sreča	je doma. ◆ Ne kaži volku poti v gozd.	A
prvega pomaga drugemu. ◆ Nesreča v ljubezni ‒	sreča	pri igri. ◆ Nestalnost išče stalnost.	A
◆ Noč ima svojo moč. ◆ Norca nikoli ne	sreča	pamet, pametni pa večkrat znori. ◆ Norec je	A
◆ Prava snaga ‒ preko praga. ◆ Prava	sreča	se le enkrat ponuja. ◆ Prava tašča vnukom pomaga	A
Srebrno sedlo še ne naredi dobrega konja. ◆	Sreča	človeka le sreča, ujeti se ne da. ◆ Sreča človeka	A
ne naredi dobrega konja. ◆ Sreča človeka le	sreča,	ujeti se ne da. ◆ Sreča človeka sreča.	A
Sreča človeka le sreča, ujeti se ne da. ◆	Sreča	človeka sreča. ◆ Sreča je opoteča.	A
človeka le sreča, ujeti se ne da. ◆ Sreča človeka	sreča.	◆ Sreča je opoteča.	A
◆ Sreča človeka sreča. ◆	Sreča	je opoteča. ◆ Sreča nesreče je up, nesreča sreče	A
◆ Sreča je opoteča. ◆	Sreča	nesreče je up, nesreča sreče je dolgočasje.	A
nesreče je up, nesreča sreče je dolgočasje. ◆	Sreča	počiva v srcu. ◆ Sreča se ne da kupiti.	A
◆ Sreča počiva v srcu. ◆	Sreča	se ne da kupiti. ◆ Sreča, grajena na nesreči	A
◆ Sreča se ne da kupiti. ◆	Sreča,	grajena na nesreči drugega, ni prava sreča.	A
Sreča, grajena na nesreči drugega, ni prava	sreča.	◆ Sreče veliko, pameti malo.	A
manjšina. ◆ Večino ljudskih dejanj spremlja	sreča.	◆ Večkrat je domači kos kruha manjši, je pa	A
prestrašen, srepo zakikirika in zbeži po klancu.	Sreča	raco, ki ga vpraša: »Kam pa, kam tako hitro	A
nekod belo, lepo dekle in ju pozdravi: »Dobra	sreča,	prijateljici!Ali vama je treba kaj pomagati	A
košek in iti. Ko hodi vsa objokana po gori, jo	sreča	dvanajst junakov, ki jih lepo pozdravi.Oni prijazno	A
odskaklja vesela v goro. Ko pride tja, res	sreča	tistih dvanajst junakov, ki jim napuhnjeno reče	A
pepelu cel. Tisti mož pa gre domov in medpotoma	sreča	botre, ki so otroka h krstu nesli.‚Koga nesete	A
in njegova žena sta rada dajala vbogajme in	sreča	jima je bila mila.V srcu žene pa se zbudi prevzetnos	A
bo kdo zanj poprosil in mu ga boš dal, te bo	sreča	zapustila.« Komaj vrana to izgovori in odleti	A
gre proti mlinu. Kogar med potjo dohiti ali	sreča,	ga prosi, naj gre z njim k mlinu, da mu pomaga	A
da se ne ponesrečiš.« Najmlajši sin gre in	sreča	lisico.Ta ga vpraša: »Kam, dragi mladenič?«	A
Gre spet dalje. Ne dolgo nato	sreča	volka, ki ga prosi: »Dragi mladenič, daj mi	A
Mladenič gre dalje. Skoraj ga	sreča	mladenič in ga prosi: »Daj mi jesti, jaz ti	A
velikanov. Upal je, da ga bo doletela enaka	sreča	kot brata. Legel je pod posteljo in čakal velikanov	A
revščina pobegnila od njih in se je mednje naselila	sreča.	Postavili so si lepo novo hišo in srečno živeli	A
golobček že onemogel in padel v vodo, začuti, oj,	sreča,	trdno zemljo pod nogami.Zlezla sta na suho,	A
ne skrbi!« »Dvakrat mi je že pomagala dobra	sreča;	morda me tudi tretjič ne zapusti,« si misli	A
. / . / stran 153 . / To je bila njegova	sreča.	Proti vratom se je že valil velikanski zmaj,	A
desete ni mogla, na kateri je čepel deček.	Sreča	njegova, da je splezal na deseto bukev, kajti	A
potem iskat v stari kraj očeta in mater. Njuna	sreča	in radost sta bili sedaj nepopisni. Veselja	A
je šel od doma in vso pot jokal. Med potjo ga	sreča	volk.Vpraša ga: »Kaj ti je, psiček, da jokaš	A
zmučena zapre vrata in teče proč. Tedaj jo	sreča	njen mož ‒ vrag.»Kje je jabolko?« zavpije in	A
nakupila in hotela oditi, naj ti da roko, da bo	sreča	večja.Takrat si pa misli, da bi bil rad pri	A
ji mladenič reče, naj mu seže v roko, da bo	sreča	večja.Deklica mu seže v roko, on pa si misli	A
zlati ptič. Medved mu reče: »Zdaj imaš vse in	sreča	te čaka.Samo enega se varuj: varuj se kupovati	A
kateri se je »parlamentarcem« nasmehnila bojna	sreča	šele potem, ko je prišel na odločujoča mesta	A
ga je vprašal stari lisjak, »ali vam je bila	sreča	mila?« »Tisoč funtov mi je že dal,« se je namuznil	A
na vislice. Ko so ga peljali na morišče, ga	sreča	knez. »Ali nisi bil norec, da si tvegal življenje	A
Panoniji in prvič seže na Balkan, kjer se takoj	sreča	z »zavezniki«, se pravi konkurenti, predvsem	A
se že dotaknil iz rokami teh kipov!« »Vaša	sreča,	gospod, da tega nisem opazil,« pravi čuvaj,	A
Regent pa je pripomnil: »Veš, dragi moj, vsa	sreča	je v tem, da sem se rodil kot fant.Kaj bi šele	A
stran 418 . / Francoz pride v Argentino, kjer	sreča	imovitega rojaka, ki je prišel v to deželo že	A
nekemu faranu in je spotoma bral svoj molitvenik,	sreča	Murphyja, za katerega cesta ni bila dovolj široka	A
bralec, kakor hoče): Graščak, ki se vrača domov,	sreča	na cesti oskrbnika. Vpraša ga po novicah z doma	A
deblo ‒ če ne še kak drug narod ‒ in je prava	sreča,	da je Darwin iznašel razvojno teorijo.) V mali	A
in ki vidi povsod samo zlo. Ta gospod Sige	sreča	znanca, ki se vrača s potovanja in pravi: »Moja	A
Da so bili vsi zavistni. Sama	sreča	me je bila.Veliko okroglo zadovoljstvo.	A
Ker smeh izraža srečo.	Sreča	je sumljiva.Tudi če mi jo izzove sinov dovtip	A
nasloniti nase. In čutiti, kako se otroška	sreča	preliva vate. Ta vsakdanja napetost pa te utesnjuje	A
Ključ za mir imamo. To je bila žalostna	sreča.	Vesela žalost.	A
. / stran 33 . / Pesem o sreči Te najde	sreča,	če je ne iščeš. Te najde sreča, ki je mir v	A
Te najde sreča, če je ne iščeš. Te najde	sreča,	ki je mir v tebi. Te najde sreča, ki ni hlastanje	A
Te najde sreča, ki je mir v tebi. Te najde	sreča,	ki ni hlastanje, te najde sreča, ki ni blagostanje	A
Te najde sreča, ki ni hlastanje, te najde	sreča,	ki ni blagostanje. Te najde sreča, ki je mir	A
te najde sreča, ki ni blagostanje. Te najde	sreča,	ki je mir v tebi. Te najde sreča, če je ne iščeš	A
Te najde sreča, ki je mir v tebi. Te najde	sreča,	če je ne iščeš. Ko sem bila drevo Tistikrat	A
in piše, ali črnih mačk ga je strah, če jih	sreča	na večer.Peklenske oči imajo in ne daj Bog,	A
če se ne vržejo pohlepno tudi na druge, je še	sreča.	Kakor lačni plameni segajo krog vsakogar in gorje	A
bolelo srce, da bi kričala od bolečine, in taka	sreča	jo je prevzela, da je mislila, da umira od sladkosti	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani