nova beseda iz Slovenije

spustila (201-300)


dve nogi, pobrcala je z zadnjima dvema ter se      spustila      v beg. Namerila se je najprej proti morju, tam  A
Pogledala me je smehljaje z veselimi rjavimi očmi,      spustila      je roke v naročje in se je strahoma začudila  A
mrzlejših in ostrejših. Kakor da se je bila      spustila      jata črnih netopirjev, se je usulo s kostanjev  A
za prisojnim hribom, tiha senca od neba se je      spustila      na njive in vrtove.Tedaj se je oglasila pesem  A
zatonila zarja, je stopil s hriba, a takrat se je      spustila      dolga črna senca preko doline od kraja do kraja  A
videl vsa znamenja, pa me je strah! Senca se je      spustila      na to dolino -- tudi name se je spustila, strup  A
je spustila na to dolino -- tudi name se je      spustila,      strup lije -- tudi v moje srce lije.Še včeraj  A
se naskrivoma, iznad rame: žival se je bila      spustila      v zaseko, sto klafter za mano in v trenotku  A
razkoračile, iztegnile se daleč izpod oklopa in      spustila      se je na tla.Hkrati pa se je vrat visoko vzdignil  A
Ob besedi ”narobe“, ki se je bila samovoljno      spustila      z jezika, sem zardel vdrugič.Nagnil sem kozarec  A
KONEC Obšla me je strašna utrujenost,      spustila      se je temna in težka na mojo dušo, kakor pokrov  A
pa je zeblo od groze. Cesta se je nagnila,      spustila      se je v breg.Globoko doli, tam daleč v sončni  A
košatega oreha. Na tisti oreh se je bila pravkar      spustila      jata vrabcev; več jih je bilo, nego samega listja  A
mrtva in trda. Ponoči se je bila vzpela na sod,      spustila      se na drugo stran ter obvisela.Rekli so, da  A
takega jutra, ne takega neba, ne take luči.      Spustila      so se na zemljo sama nebesa, poslana bolnikom  A
strah?“ Marta si je pogladila lasé s čela,      spustila      je izpodrecano krilo, da je seglo do gležnjev  A
Planilo je vdrugič, vtretjič. Milena se je bila      spustila      na kolena, oblil jo je mraz, da so ji šklepetali  A
rokami svojo črno, žalno obleko; nazadnje jo je      spustila      sunkoma raz sebe na tla, stala je tam bela in  A
zažvižgal vdrugič. Od svetlega grada se je      spustila      senca, koraki so se oglasili na beli stezi.  A
...“ Prišel je do doma; od okna se je      spustila      senca. ”Hej, ti!“ je vzkliknil Kačur in je  A
bi viseli pusti oblaki nad mahom. Pot se je      spustila      v ravni črt proti Vrhniki; že se je prikazala  A
bistro premerila razdalje do brega. Tedaj pa je      spustila      v vodo šestero vesel, svojih šestero drobnih  A
do brega. Nato se je za trèn, kakor nalašč,      spustila      nazaj, tako da jo je nasprotni val siloma treščil  A
udarilo ob veje, sova je kriknila ter se plahutaje      spustila      v gozd; takrat je gozd zavzdihnil, noč se je  A
obrazov, dvoje temnih oči, v noč strmečih.      Spustila      se je senca od druge, omahnila je ob zidu ...  A
trda, se je pomikal še hitreje in Francka se je      spustila      v tek. V dolini je bilo hladno in tiho; temnozel  A
azprostirali zeleni travniki. Pot se je že nagibala,      spustila      se je naposled v klanec in kamenje je hreščalo  A
stala sredi cerkve, ob klopeh. Polagoma se je      spustila      na kolena, sklonila je glavo in je odprla molitvenik  A
Stopala je hitro; kadar se je cesta nagnila, se je      spustila      v tek ... V tistem trenotku, ko se je bil ozrl  A
”Ne luči!“ so vzkliknili.      Spustila      je senčnik, mrak je bil v izbi, obrazi so utonili  A
bolestjo čutim, kaj e bilo... V širokem ovinku se je      spustila      pot v dolino in je zavila potem na levo, vzpenjala  A
in je čakal svoje neveste. In od grada se je      spustila      nebeška podoba, bela nevesta, in je utonila  A
poskusila skrajne sile, da dosežeta svoj namen in      spustila      svoje govorance?! Ako pa se prikažeta na varnem  A
je bilo; podoba je planila iz podobe ter se      spustila      vanjo. Za hip je razločil obraze, nagnusne,  A
nabrekle na čelu in okrog oči. Silna gora se je      spustila      proti Marku, da bi se zvalila nanj, ki je bil  A
obmolknilo. Počasi in težko se je roka do roke      spustila      preko mize.Njena je bila gola do komolca, od  A
še z mojo jezo in nadlogo!“ Kraj steze se je      spustila      visoka senca od debla in je utonila v mrak;  A
stresel, lomile so se veje, velika črna kepa se je      spustila      na tla.Iz gozda so se prikazovale čudne sence  A
S črnega hriba, s šumečega gozda se je bila      spustila      jata golobov; zdaj sedé na bregu čisto mirno  A
kamen, ki jih ni občutil? Koliko vzdihov že      spustila      k zvezdam, ki jih niso slišale?Nam, ki smo v  A
Sunkoma se je izluščila iz srede svetle ceste,      spustila      se v bleščečem loku naravnost v jezero. Ugasnila  A
kočija nenadoma zamajala ter se v jadrnem diru      spustila      v dolino.Prah se je vzdignil, sonce je žgalo  A
Eno po licu. Joj, ven      spustila,      smuk gospodična Mercedes.« Spričo take govorice  A
odporom pogledal pred se. In tam, kjer se je      spustila      pot s Peči na cesto, je stala Katra.In tisti  A
poklicala še ravno pravočasno. Anica se je bila      spustila      po bregu doli, da obišče možev grob.S silo jo  A
Ni prazno, kar pojejo o faroniki.      Spustila      bo rep, da bo gorje!« »Zanesi, Gospod!« je prosil  A
zastrmela žalostno nekam v daljo. Vzdihnila je in se      spustila      v tek proti Zatolminu.Vikar je begal za njo  A
Prepodila sta vse razen svojih prijateljev, te sta      spustila      v maline za druge protiusluge.Tretji večer sva  A
svojim delom domov, sva se midva kakor senci      spustila      pod ograjo na drugo stran in po strmem travnatem  A
Tja, kamor še ni stopila človeška noga...«      Spustila      sva se ob skalah za dobrih sto metrov niže,  A
butnila čez rob po novi strugi in kmalu bi ga bila      spustila      po slapu navzdol...Štirideset metrov v globino  A
sedaj vidiš, kako si nespametna?« Takrat sva se      spustila      s pota nizdol na senožeti, katere se po bregovih  A
Kdo more s takim hoditi?« In zopet se je      spustila      v smeh.Nič mi ni pomagalo: v največji hitrici  A
jima je končno posrečilo. Potem pa sta se      spustila      v beg. Tudi Urbel se je medtem izvil  A
izmed pečin hreščila jata skalnih jerebic ter se      spustila      v nižino, da se je videlo, kakor bi padalo kamenje  A
»Mož in žena!« Takrat se je      spustila      v jok in jokala je, kakor še nikdar nisem slišal  A
osrečil. In moja duša bode potolažena in pomirjena      spustila      grofa Otona na zapeljivi kongresni zrak ljubljanski  A
nasprotnika na različnih . / . / stran 209 . / mestih      spustila      na led in da imata potem premeriti zamrznjeno  A
božjih, sam se je ustrelil!« In Urša se je takoj      spustila      v jok in klicala vse svetnike na pomoč. Potem  A
je ostro črtala od zelenja. Potem pa se je      spustila      v dol ter vsa spehana prihitela k družbi.Povpraševal  A
bili rojeni iz tvojega telesa!« Družina se je      spustila      v krik, brat Jurij pa je že ležal na tleh ter  A
Kaka ženska!      Spustila      se je s konja kakor najspretnejši jezdec, da  A
med sabo, nakar so tri odjezdile, ena pa se je      spustila      na domače dvorišče. Tam je skočila s praseta  A
da bi jo on preiskal po celem nagem telesu.«      Spustila      se je v silen jok.Stara pa ni jokala, ampak  A
potjo globoko, zeleno virje. Ondi pri produ      spustila      se je tedaj iz gostega bičja povodna ptica ter  A
nauka in domov moram!l Kakor veverica se je      spustila      k tlom in odskakljala po zelenem lazu nizdol  A
omotično umikal in gledal za kočijo, ki se je spet      spustila      v dir. »Ta menda nikoli ni trezen,«  A
Trlepe, so se hrupno poslovila in po dolgem curku      spustila      v dolino; Šentvidci in drugi so se že prej razgubili  A
kazalcem je potegnila po omeglenih očeh in se je      spustila      na drugi strani hriba po klancu v daljni, daljni  A
»Bom pa šla,« je hitro dejala Francka in je      spustila      žlico pod mizo, da bi skrila rdečico, ki jo  A
Maruša, najstarejša Rádohova hči, in si gredoč      spustila      krilo, ki si ga je med delom zataknila pod pas  A
bil zmerom na poti. Saj ga je tudi danes komaj      spustila      v grad ... XXXI.   A
stvar in ki ji časa ni mar. Potlej sta se      spustila      v Mišji dol.Vasica, skrita v tihi, odročni dolini  A
pozabil je utrniti zvezde. Naposled je roka      spustila      roko.Zvezde so zbledele.   A
počil ob hruško. Deseti brat in Janez sta se      spustila      z drevesa in stoknila od groze. »Kaj si storil  A
tudi sam, da bi prej ko prej videl Ančko.      Spustila      sta se po rebri k Témenici in iz Stranj po klančku  A
»Joj, ali si ... ste res vi?« je brž vstala,      spustila      pod pas zataknjeno krilo in se debelo zagledala  A
je brž segla po stekleničici strupa in si jo      spustila      v nedrje.»To je neka prav posebna dišavica zame  A
Od Save sem je priletela jata rac.      Spustila      se je na jezerno gladino. Sinjeoki se je zazdelo  A
jezero med Somovim in Ostrorogovim koliščem se je      spustila      številna jata rac, ki je priletela iz gorkih  A
nekod je priletela jata belih galebov in se      spustila      na vodo komaj za lučaj kamna daleč od kolišča  A
odložila vse drugo orožje, razen bodal in sekir, se      spustila      navzdol in kmalu zabredla v potok, da bi ne  A
v njegovo lastno kočo je pa Ostrorogova roka      spustila      Kalinino in se stegnila kakor v objem okrog  A
Volk in Rjavi Medved, ki sta se zgodaj spomladi      spustila      z odpravo po Savi navzdol.S sabo sta vzela dokaj  A
Ob Dravi navzgor je priletela jata gosi in se      spustila      v preliv tik za Opreznim.Mladec je vstal in  A
. / stran 262 . / Starica je pokleknila in      spustila      palico, na katero se je doslej upirala, iz rok  A
Škrjanček ni zajokal. Brž ko ga je mati      spustila,      se je glasno zasmejal, stekel naprej in koj  A
preden je prišla vrsta psovk, katero bi bila Neža      spustila      na profesorja, udere njegov najemnik s palico  A
sovražnika pred seboj, zakaj vsa vojska se je      spustila      naprej, tu so ostali janičarji, najbolj divji  A
svoje, dete moje. Mačka bi se s tigro v boj      spustila,      preden bi svoje mlado ostavila in šla, plaha  A
se vrtela, vzklikala in se veselila sama.      Spustila      jo je skozi okno, da bi zletela domov v panj  A
trop, pes jarcem za repe. Šele na Voglu sta jim      spustila      gobce v travo. Nad sabo je videl Marko jasno  A
kočo je vsa bleda sprejela brata Manica, ki je      spustila      Volkuna, da bi pomagal Marku, pa se je takoj  A
sem se trudila in delala kakor črna živina?«      Spustila      se je v glasen jok. »Saj sem se jaz tudi!« vzdihnil  A
zrakoplovska četa in je z varne višave na ladje      spustila      steklene oble.Te oble se razlete na ladji ali  A
Usedala se je proti Bohinjski dolini in se končno      spustila      skozi vrata bistriške železarne na tla.Tam jo  A
pokleknili ob postelji. Jera pa se je tedaj skrčila,      spustila      svečo, da jo je moral prijeti mož, križ pa pritisnila  A
Marijanica je potegnila Milko s seboj in se      spustila      v dir po bregu.Jok ji je zamrl, misli so begale  A
ko je videl, da se je s Tinetom ustavila in      spustila      z njim v razgovor. »Bogataj, ta ti bo uhajala  A
svoje srce kar na stežaj. Šla sem v cerkev in      spustila      na tla pred mladim gospodom svoj rdeči robec  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA