nova beseda iz Slovenije
dve nogi, pobrcala je z zadnjima dvema ter se | spustila | v beg. Namerila se je najprej proti morju, tam | A |
Pogledala me je smehljaje z veselimi rjavimi očmi, | spustila | je roke v naročje in se je strahoma začudila | A |
mrzlejših in ostrejših. Kakor da se je bila | spustila | jata črnih netopirjev, se je usulo s kostanjev | A |
za prisojnim hribom, tiha senca od neba se je | spustila | na njive in vrtove.Tedaj se je oglasila pesem | A |
zatonila zarja, je stopil s hriba, a takrat se je | spustila | dolga črna senca preko doline od kraja do kraja | A |
videl vsa znamenja, pa me je strah! Senca se je | spustila | na to dolino -- tudi name se je spustila, strup | A |
je spustila na to dolino -- tudi name se je | spustila, | strup lije -- tudi v moje srce lije.Še včeraj | A |
se naskrivoma, iznad rame: žival se je bila | spustila | v zaseko, sto klafter za mano in v trenotku | A |
razkoračile, iztegnile se daleč izpod oklopa in | spustila | se je na tla.Hkrati pa se je vrat visoko vzdignil | A |
Ob besedi ”narobe“, ki se je bila samovoljno | spustila | z jezika, sem zardel vdrugič.Nagnil sem kozarec | A |
KONEC Obšla me je strašna utrujenost, | spustila | se je temna in težka na mojo dušo, kakor pokrov | A |
pa je zeblo od groze. Cesta se je nagnila, | spustila | se je v breg.Globoko doli, tam daleč v sončni | A |
košatega oreha. Na tisti oreh se je bila pravkar | spustila | jata vrabcev; več jih je bilo, nego samega listja | A |
mrtva in trda. Ponoči se je bila vzpela na sod, | spustila | se na drugo stran ter obvisela.Rekli so, da | A |
takega jutra, ne takega neba, ne take luči. | Spustila | so se na zemljo sama nebesa, poslana bolnikom | A |
strah?“ Marta si je pogladila lasé s čela, | spustila | je izpodrecano krilo, da je seglo do gležnjev | A |
Planilo je vdrugič, vtretjič. Milena se je bila | spustila | na kolena, oblil jo je mraz, da so ji šklepetali | A |
rokami svojo črno, žalno obleko; nazadnje jo je | spustila | sunkoma raz sebe na tla, stala je tam bela in | A |
zažvižgal vdrugič. Od svetlega grada se je | spustila | senca, koraki so se oglasili na beli stezi. | A |
...“ Prišel je do doma; od okna se je | spustila | senca. ”Hej, ti!“ je vzkliknil Kačur in je | A |
bi viseli pusti oblaki nad mahom. Pot se je | spustila | v ravni črt proti Vrhniki; že se je prikazala | A |
bistro premerila razdalje do brega. Tedaj pa je | spustila | v vodo šestero vesel, svojih šestero drobnih | A |
do brega. Nato se je za trèn, kakor nalašč, | spustila | nazaj, tako da jo je nasprotni val siloma treščil | A |
udarilo ob veje, sova je kriknila ter se plahutaje | spustila | v gozd; takrat je gozd zavzdihnil, noč se je | A |
obrazov, dvoje temnih oči, v noč strmečih. | Spustila | se je senca od druge, omahnila je ob zidu ... | A |
trda, se je pomikal še hitreje in Francka se je | spustila | v tek. V dolini je bilo hladno in tiho; temnozel | A |
azprostirali zeleni travniki. Pot se je že nagibala, | spustila | se je naposled v klanec in kamenje je hreščalo | A |
stala sredi cerkve, ob klopeh. Polagoma se je | spustila | na kolena, sklonila je glavo in je odprla molitvenik | A |
Stopala je hitro; kadar se je cesta nagnila, se je | spustila | v tek ... V tistem trenotku, ko se je bil ozrl | A |
”Ne luči!“ so vzkliknili. | Spustila | je senčnik, mrak je bil v izbi, obrazi so utonili | A |
bolestjo čutim, kaj e bilo... V širokem ovinku se je | spustila | pot v dolino in je zavila potem na levo, vzpenjala | A |
in je čakal svoje neveste. In od grada se je | spustila | nebeška podoba, bela nevesta, in je utonila | A |
poskusila skrajne sile, da dosežeta svoj namen in | spustila | svoje govorance?! Ako pa se prikažeta na varnem | A |
je bilo; podoba je planila iz podobe ter se | spustila | vanjo. Za hip je razločil obraze, nagnusne, | A |
nabrekle na čelu in okrog oči. Silna gora se je | spustila | proti Marku, da bi se zvalila nanj, ki je bil | A |
obmolknilo. Počasi in težko se je roka do roke | spustila | preko mize.Njena je bila gola do komolca, od | A |
še z mojo jezo in nadlogo!“ Kraj steze se je | spustila | visoka senca od debla in je utonila v mrak; | A |
stresel, lomile so se veje, velika črna kepa se je | spustila | na tla.Iz gozda so se prikazovale čudne sence | A |
S črnega hriba, s šumečega gozda se je bila | spustila | jata golobov; zdaj sedé na bregu čisto mirno | A |
kamen, ki jih ni občutil? Koliko vzdihov že | spustila | k zvezdam, ki jih niso slišale?Nam, ki smo v | A |
Sunkoma se je izluščila iz srede svetle ceste, | spustila | se v bleščečem loku naravnost v jezero. Ugasnila | A |
kočija nenadoma zamajala ter se v jadrnem diru | spustila | v dolino.Prah se je vzdignil, sonce je žgalo | A |
Eno po licu. Joj, ven | spustila, | smuk gospodična Mercedes.« Spričo take govorice | A |
odporom pogledal pred se. In tam, kjer se je | spustila | pot s Peči na cesto, je stala Katra.In tisti | A |
poklicala še ravno pravočasno. Anica se je bila | spustila | po bregu doli, da obišče možev grob.S silo jo | A |
Ni prazno, kar pojejo o faroniki. | Spustila | bo rep, da bo gorje!« »Zanesi, Gospod!« je prosil | A |
zastrmela žalostno nekam v daljo. Vzdihnila je in se | spustila | v tek proti Zatolminu.Vikar je begal za njo | A |
Prepodila sta vse razen svojih prijateljev, te sta | spustila | v maline za druge protiusluge.Tretji večer sva | A |
svojim delom domov, sva se midva kakor senci | spustila | pod ograjo na drugo stran in po strmem travnatem | A |
Tja, kamor še ni stopila človeška noga...« | Spustila | sva se ob skalah za dobrih sto metrov niže, | A |
butnila čez rob po novi strugi in kmalu bi ga bila | spustila | po slapu navzdol...Štirideset metrov v globino | A |
sedaj vidiš, kako si nespametna?« Takrat sva se | spustila | s pota nizdol na senožeti, katere se po bregovih | A |
Kdo more s takim hoditi?« In zopet se je | spustila | v smeh.Nič mi ni pomagalo: v največji hitrici | A |
jima je končno posrečilo. Potem pa sta se | spustila | v beg. Tudi Urbel se je medtem izvil | A |
izmed pečin hreščila jata skalnih jerebic ter se | spustila | v nižino, da se je videlo, kakor bi padalo kamenje | A |
»Mož in žena!« Takrat se je | spustila | v jok in jokala je, kakor še nikdar nisem slišal | A |
osrečil. In moja duša bode potolažena in pomirjena | spustila | grofa Otona na zapeljivi kongresni zrak ljubljanski | A |
nasprotnika na različnih . / . / stran 209 . / mestih | spustila | na led in da imata potem premeriti zamrznjeno | A |
božjih, sam se je ustrelil!« In Urša se je takoj | spustila | v jok in klicala vse svetnike na pomoč. Potem | A |
je ostro črtala od zelenja. Potem pa se je | spustila | v dol ter vsa spehana prihitela k družbi.Povpraševal | A |
bili rojeni iz tvojega telesa!« Družina se je | spustila | v krik, brat Jurij pa je že ležal na tleh ter | A |
Kaka ženska! | Spustila | se je s konja kakor najspretnejši jezdec, da | A |
med sabo, nakar so tri odjezdile, ena pa se je | spustila | na domače dvorišče. Tam je skočila s praseta | A |
da bi jo on preiskal po celem nagem telesu.« | Spustila | se je v silen jok.Stara pa ni jokala, ampak | A |
potjo globoko, zeleno virje. Ondi pri produ | spustila | se je tedaj iz gostega bičja povodna ptica ter | A |
nauka in domov moram!l Kakor veverica se je | spustila | k tlom in odskakljala po zelenem lazu nizdol | A |
omotično umikal in gledal za kočijo, ki se je spet | spustila | v dir. »Ta menda nikoli ni trezen,« | A |
Trlepe, so se hrupno poslovila in po dolgem curku | spustila | v dolino; Šentvidci in drugi so se že prej razgubili | A |
kazalcem je potegnila po omeglenih očeh in se je | spustila | na drugi strani hriba po klancu v daljni, daljni | A |
»Bom pa šla,« je hitro dejala Francka in je | spustila | žlico pod mizo, da bi skrila rdečico, ki jo | A |
Maruša, najstarejša Rádohova hči, in si gredoč | spustila | krilo, ki si ga je med delom zataknila pod pas | A |
bil zmerom na poti. Saj ga je tudi danes komaj | spustila | v grad ... XXXI. | A |
stvar in ki ji časa ni mar. Potlej sta se | spustila | v Mišji dol.Vasica, skrita v tihi, odročni dolini | A |
pozabil je utrniti zvezde. Naposled je roka | spustila | roko.Zvezde so zbledele. | A |
počil ob hruško. Deseti brat in Janez sta se | spustila | z drevesa in stoknila od groze. »Kaj si storil | A |
tudi sam, da bi prej ko prej videl Ančko. | Spustila | sta se po rebri k Témenici in iz Stranj po klančku | A |
»Joj, ali si ... ste res vi?« je brž vstala, | spustila | pod pas zataknjeno krilo in se debelo zagledala | A |
je brž segla po stekleničici strupa in si jo | spustila | v nedrje.»To je neka prav posebna dišavica zame | A |
Od Save sem je priletela jata rac. | Spustila | se je na jezerno gladino. Sinjeoki se je zazdelo | A |
jezero med Somovim in Ostrorogovim koliščem se je | spustila | številna jata rac, ki je priletela iz gorkih | A |
nekod je priletela jata belih galebov in se | spustila | na vodo komaj za lučaj kamna daleč od kolišča | A |
odložila vse drugo orožje, razen bodal in sekir, se | spustila | navzdol in kmalu zabredla v potok, da bi ne | A |
v njegovo lastno kočo je pa Ostrorogova roka | spustila | Kalinino in se stegnila kakor v objem okrog | A |
Volk in Rjavi Medved, ki sta se zgodaj spomladi | spustila | z odpravo po Savi navzdol.S sabo sta vzela dokaj | A |
Ob Dravi navzgor je priletela jata gosi in se | spustila | v preliv tik za Opreznim.Mladec je vstal in | A |
. / stran 262 . / Starica je pokleknila in | spustila | palico, na katero se je doslej upirala, iz rok | A |
Škrjanček ni zajokal. Brž ko ga je mati | spustila, | se je glasno zasmejal, stekel naprej in koj | A |
preden je prišla vrsta psovk, katero bi bila Neža | spustila | na profesorja, udere njegov najemnik s palico | A |
sovražnika pred seboj, zakaj vsa vojska se je | spustila | naprej, tu so ostali janičarji, najbolj divji | A |
svoje, dete moje. Mačka bi se s tigro v boj | spustila, | preden bi svoje mlado ostavila in šla, plaha | A |
se vrtela, vzklikala in se veselila sama. | Spustila | jo je skozi okno, da bi zletela domov v panj | A |
trop, pes jarcem za repe. Šele na Voglu sta jim | spustila | gobce v travo. Nad sabo je videl Marko jasno | A |
kočo je vsa bleda sprejela brata Manica, ki je | spustila | Volkuna, da bi pomagal Marku, pa se je takoj | A |
sem se trudila in delala kakor črna živina?« | Spustila | se je v glasen jok. »Saj sem se jaz tudi!« vzdihnil | A |
zrakoplovska četa in je z varne višave na ladje | spustila | steklene oble.Te oble se razlete na ladji ali | A |
Usedala se je proti Bohinjski dolini in se končno | spustila | skozi vrata bistriške železarne na tla.Tam jo | A |
pokleknili ob postelji. Jera pa se je tedaj skrčila, | spustila | svečo, da jo je moral prijeti mož, križ pa pritisnila | A |
Marijanica je potegnila Milko s seboj in se | spustila | v dir po bregu.Jok ji je zamrl, misli so begale | A |
ko je videl, da se je s Tinetom ustavila in | spustila | z njim v razgovor. »Bogataj, ta ti bo uhajala | A |
svoje srce kar na stežaj. Šla sem v cerkev in | spustila | na tla pred mladim gospodom svoj rdeči robec | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |