nova beseda iz Slovenije

spustila (101-200)


Preteklo je dobre četrt ure. Na zemljo se je      spustila      noč.Videli so se samo nejasni obrisi mogočnih  A
dosegla na drugi strani gozd, se je obrnila in      spustila      v beg. Na zemljo se je spustila noč in je zakrila  A
obrnila in spustila v beg. Na zemljo se je      spustila      noč in je zakrila sledove krvavega klanja.Vojska  A
nato pa se je četrto noč po posteljnih rjuhah      spustila      z grajskega okna, preplezala obzidje in izginila  A
testo. Skrbno jo je pokrila z volneno odejo in      spustila      korito v reko Rabo, ki je tekla tam mimo.Domov  A
Potem pa, ko sta Cigana le vztrajala, se je le      spustila      s podstrehe. A je bila kot v šipo ujeta vešča  A
tako naravnost povedati. Noč se je že povsem      spustila,      a Lacki rome ni zagrnila. Med barakami so goreli  A
njej brez takih misli in razneženih besed.      Spustila      ga je med dlani in nato že kmalu, ker je pač  A
ranljiv. Skoraj zameril sem ji, da mi ga je sploh      spustila      za vrat.A bila so to vendarle res spet tako  A
grob, me je ugriznila in si zaželela k tlom.      Spustila      sva se med ostre robove škripavega hotelskega  A
dokler me topla zemlja, v kateri sem se grela, ni      spustila      iz objema...Samo, zdaj!?« je nato za hip premolknila  A
trenutke napeti zrak, ga potem napetoličena      spustila      iz sebe neopazno, komaj slišno na nenajdljivem  A
držala sem še za kljuko ali jo bila morda pravkar      spustila,      ne vem več, v ustih so mi bili na poti še zadnji  A
zalepetala gospa Ljubica, in drobnjav se je v diru      spustila      po travniku. Družba je legla v senco po travi  A
ko je s Turkom izginil izletnikom iz vidika.      Spustila      sta se v lahen dir po mehki, malo izvoženi poti  A
manjša od Ljubljane.« Stara gospa je v obupnosti      spustila      žlico na krožnik. »Subotica in Ljubljana ‒ to  A
odvrnila deklico, da je zopet sedla, in sama se je      spustila      na stolček, na katerem je pred kratkim počival  A
ženska zagledala obutev v njegovih rokah, ga je      spustila      skozi vrata k sebi. Stopil je v topel prostor  A
Kraj vasi se polk ustavi. Kakor bi se z neba      spustila      ogromna jata žerjavov, tako nenadno je pridirjal  A
zobe in segel po krožniku. Irma ga je prehitro      spustila      in že so bila slastna jetrca na tleh, krožnik  A
« Ženi je obstala igla sredi poti, roke je      spustila      v naročje in pogledala moža preko zakajene,  A
so se ji ulile solze. Ko se je izjokala in      spustila      predpasnik z lic, je sijalo skoz okno sonce  A
Hodila sta tiho drug za drugim. Časih se je      spustila      debela kepa južnega snega z veje.Sicer se ni  A
dvignila siva senca iz teme nad goro sv. Miklavža.      Spustila      se je tik pred kralja in Kolednika.Skozi temo  A
je zginila od okna, rdeča zavesa se je spet      spustila      čezenj in žarela v motnem siju. France je nastavil  A
tak greh to.« Francka si je odvezala ruto in      spustila      vogle rahlo zapentljane nad prsi. »Pojdiva v  A
Pomalicaj!« »Saj mi je resnično že vroče,« je      spustila      Jera motiko v razor, si otrla pot in šla na  A
bo še dobro.« »Dobro?« je ponovila Francka,      spustila      teličko in se naslonila ob jasli.Roke so ji  A
blato, da ji je krilo odletavalo. Nato se je      spustila      v tek po hribu.Begunec je pobral poleno in zalučal  A
da se je pokrižala pred bogcem, nato se je      spustila      navzdol, vedno hitreje, dokler ni začela teči  A
Zbogom!« Jančarica se je naglo      spustila      po brdu navzdol in začela žeti na drugem koncu  A
raztajalo njeno srce, objela ga je, pa takoj      spustila      roke ob života.Zazdelo se ji je, kot bi objela  A
smotra in namena. Radovan in Iztok sta se ponoči      spustila      na dobro cesto, ki je držala od Donave proti  A
»Tako, tako, očka!«      Spustila      sta se v hitrejši dir, jahala drug ob drugem  A
šajka in se zibala na valovih. Za njo sta se      spustila      v morjé izpod oljčnega gaja dva večja čolna  A
»Vse, gospod!«      Spustila      sta se po stezi k morju. Majhen čoln, ki ga  A
pripravnega mesta, da bi prenočila. Konja je      spustila      na pašo, sama si je postlala pod drevesom.   A
ni razmišljala, kje je polnoč, kje je poldan,      spustila      se je po cesti in spočetka kar tekla, tako se  A
nagubala čelo in se nagnila naprej, da bi se      spustila      v odločno pravdo s Smrekarjem.Toda pod mizo  A
Solze so jo polile. Dvakrat jo je      spustila      iz objema, pa se vnovič privila k njej in jo  A
prevzetim od skrbi, pogledal k Luciji. Lucija je      spustila      Gašperja iz objema, kot bi se sramovala.   A
Zajokala je glasneje in z njo vred Štefa, ki ni      spustila      rok bratov in jih je krčevito stiskala.   A
obrnila, da mi ni bilo več treba gledati v sonce,      spustila      noge ob škarpi nizdol in se s konicami prstov  A
jo je vso prežel sunek zraka od zunaj, in se      spustila.      Znašla se je v nekakšni posebni tretji dimenziji  A
deklice sipajo ostra zrnca mivke. Previdno sem jo      spustila      v vodnjak, še vedno kot dojenčka, kot preveliko  A
kjer ne bi smele biti; vsak večer sem se nanj      spustila      previdno, da ne poči še kakšna narahljana vzmet  A
je sedla, s težavo zavihtela za seboj noge in      spustila      hrbet, za hrbtom previdno, kakor da je iz najtanjšega  A
kakor da je iz najtanjšega porcelana, še glavo.      Spustila      in narahlo preložila, da je ležala na nizkem  A
voda ... Na najglobljem mestu sem se scela      spustila      v vodo, potopila sem se in se smejala, v globokih  A
spremenila držo. Na razkošje svilenih rut se je      spustila      ukrivljena, zgovorna roka.Hipoma sem jo zagledala  A
"Me bomo pa še malo na balkonu."      Spustila      sem se na dolgo zofo ob vsej širini stene, na  A
zleknila pod nekim drevesom. Moja glava se je      spustila      Filipu na ramo, v vdolbino, ki jo od zadaj varuje  A
kakor obraz angela. Nanj in name se je tedaj      spustila      senca, kot da je bil prek okna, ki je že prepuščalo  A
zasrepel skozi okno. V tihi kuhinji se je muha      spustila      na kratki polet od štedilnika do kredence.   A
je spremljal tetine premike. Teta je muho      spustila      ven.Stric je bliskovito zaprl okno, da se je  A
zapustila sobo, zaklenila za seboj in ključ      spustila      v notranji predalček torbice, da ga ne bi s  A
stavbe, se je ob vrsti belo prepleskanih vrat      spustila      po stopnišču in prečkala avlo. Mislila je že  A
za seboj še zaslišala nadležni glas, ko se je      spustila      na kamniti privoz in stopila v rumeno migetajoči  A
»No, sedi sèm k meni.« Veronika se je      spustila      zraven njega.Z obema rokama je objela koleni  A
katerimkoli delom svojega telesa. Veronika se je      spustila.      V te oči se je spustila, kakor bi s skale na  A
Veronika se je spustila. V te oči se je      spustila,      kakor bi s skale na reki skočila v deročo vodo  A
Veronika se je naslonila obenj. Pobesila je oči in      spustila      roke v naročje.Luč je od blizu sijala nanjo  A
nadaljnji scenarij že kar predomač. Igla se je      spustila      na rob plošče.Tiho je zabrnelo.   A
potegnila skoraj čez glavo. Veronika se je      spustila      na posteljo.Roke in noge je imela svinčene,  A
»On.« Mama se je      spustila      nazaj v naslanjač.Jernej ni bil več Jernej,  A
postelji, pogladila sem si lase, poravnala krilo in      spustila      noge na trdna tla.Potem sem odprla pismo.   A
Martina ne more biti daleč. Veronika se je      spustila      na posteljo.Stene so zanihale in se s hruščem  A
njej. Pazljivo jo je prijela in jo z životom      spustila      na posteljo, dvignila je njene bose noge in  A
iz blazine na zglavju in se na postelji sedé      spustila      nazaj.Zdaj je lahko že naravnost pogledala Martino  A
videla Miloša?’ Spoznala je, da se je skoraj že      spustila      v tek. Mimoidoči so se ozirali za njo in fant  A
Odložila bi vse, kar ima v roki. Počasi bi se      spustila,      oprijemajoč se trave in spodrsujoč na grebenu  A
Morala bo kaj pojesti. Ročno torbico je      spustila      v potovalko, da bo imela samo en kos prtljage  A
Martino zmrazilo. Na stežaj je odprla vrata in jih      spustila      noter, prestopili so s hodnika v sobo vsi trije  A
šlo,« je odvrnila Veronika in odgrnila odejo.      Spustila      je noge na tla in vstala s postelje, oprta na  A
z obema rokama naslonila na mrzlo železo in      spustila      glavo nanj. Kaj je vzela nase?   A
Nič ni več pomišljala.      Spustila      se je v tek.Zaletavala se je v mimoidoče, ne  A
kozarec v eno in tablete v drugo roko. Na jezik je      spustila      vse tri hkrati, in ko je kozarec prinesla k  A
se je Veronika naslonila na podboj, glavo je      spustila      nazaj, na hladni beli zid, in zaprla oči. »Samo  A
stopnicah, korak za korakom. Noga se je slepo      spustila      in trčila v trda tla, potem ograja, roke se  A
Martina ga je brez besede odrinila, zadaj se je      spustila      na vso površino, glavo je zarila v oblazinjeno  A
»Ne, saj se vidi s ceste.« Veronika je      spustila      torbico na tla in vrgla s sebe sandale.Savo  A
to ni bila več stvarnost. V resnici je vse      spustila      iz rok in priplavala k Martinu, ki jo je prestregel  A
Tončka je medtem naglo stopila k Tinetu in mu      spustila      ploščat zavitek v žep na jopiču. »Za  A
razločno slišali. Z Janezom pa sta se pri kapeli      spustila      v globino in s stopnišča nad glavno votlino  A
tja, sta se ustavila in se nato drug za drugim      spustila      vanj.Pri tretjem ovinku se je pod varstvom mogočne  A
mestom, pred napol dozidano dolgočasno hišo se je      spustila      od neba silna senca, noge globoko v cestnem  A
povzdignila k tebi?“ Od večernega neba se je      spustila      senca na sive, neprijazne predmestne hiše.Globoko  A
med prsti poslednjo desetico ter jo naposled      spustila      v pismo.Zakaj desetica je bila poslednja, to  A
napolnili z gorko ljubeznijo. Senca se je      spustila      na to svetlo nedeljo.Iz sence se je prikazalo  A
videl je samo še njene bele oči, nato sta se      spustila      v temno vežo, kakor da bi utonila v globoko  A
je brenčé vzdignila črna muha proti stropu,      spustila      se je koj nato nizdol ter izginila skozi odprto  A
v pritajenem smehu. Gudula je bila nenadoma      spustila      roke v naročje, pogledala zamišljena proti stropu  A
cunj. Od postelje, ki je stala tik duri, se je      spustila      tenka, tenčkena postavica; obraz je bil droben  A
»No, pusti jo, Lojzka!«      Spustila      se je od postelje in Malči si je mislila: glej  A
seboj, ljubeznivo gorsko vas, ki se je bila      spustila      kakor bel golob na zeleno réber.Po cesti mimo  A
vseh kotih. - Odtrgala je nagelj ter ga je      spustila      v rosno travo. ”Ná za na pot in za spomin  A
motili svetega opravila. Neznana tesnoba se je      spustila      z neba na zemljo.Kaj je že mrak?   A
/ stran 108 . / stopila médnja, nato sta se      spustila      v valove.Ko so ju našli mrtva, sta bila še zmerom  A
pene, voznik ju je narahlo pogladil po bokih in      spustila      sta se v dir.Bel pas se je zablisnil v daljavi  A
genila se ni. Toda nenadoma se je odklenila,      spustila      se na morje.Barka je plavala jadrno, zavila  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA