nova beseda iz Slovenije
Preteklo je dobre četrt ure. Na zemljo se je | spustila | noč.Videli so se samo nejasni obrisi mogočnih | A |
dosegla na drugi strani gozd, se je obrnila in | spustila | v beg. Na zemljo se je spustila noč in je zakrila | A |
obrnila in spustila v beg. Na zemljo se je | spustila | noč in je zakrila sledove krvavega klanja.Vojska | A |
nato pa se je četrto noč po posteljnih rjuhah | spustila | z grajskega okna, preplezala obzidje in izginila | A |
testo. Skrbno jo je pokrila z volneno odejo in | spustila | korito v reko Rabo, ki je tekla tam mimo.Domov | A |
Potem pa, ko sta Cigana le vztrajala, se je le | spustila | s podstrehe. A je bila kot v šipo ujeta vešča | A |
tako naravnost povedati. Noč se je že povsem | spustila, | a Lacki rome ni zagrnila. Med barakami so goreli | A |
njej brez takih misli in razneženih besed. | Spustila | ga je med dlani in nato že kmalu, ker je pač | A |
ranljiv. Skoraj zameril sem ji, da mi ga je sploh | spustila | za vrat.A bila so to vendarle res spet tako | A |
grob, me je ugriznila in si zaželela k tlom. | Spustila | sva se med ostre robove škripavega hotelskega | A |
dokler me topla zemlja, v kateri sem se grela, ni | spustila | iz objema...Samo, zdaj!?« je nato za hip premolknila | A |
trenutke napeti zrak, ga potem napetoličena | spustila | iz sebe neopazno, komaj slišno na nenajdljivem | A |
držala sem še za kljuko ali jo bila morda pravkar | spustila, | ne vem več, v ustih so mi bili na poti še zadnji | A |
zalepetala gospa Ljubica, in drobnjav se je v diru | spustila | po travniku. Družba je legla v senco po travi | A |
ko je s Turkom izginil izletnikom iz vidika. | Spustila | sta se v lahen dir po mehki, malo izvoženi poti | A |
manjša od Ljubljane.« Stara gospa je v obupnosti | spustila | žlico na krožnik. »Subotica in Ljubljana ‒ to | A |
odvrnila deklico, da je zopet sedla, in sama se je | spustila | na stolček, na katerem je pred kratkim počival | A |
ženska zagledala obutev v njegovih rokah, ga je | spustila | skozi vrata k sebi. Stopil je v topel prostor | A |
Kraj vasi se polk ustavi. Kakor bi se z neba | spustila | ogromna jata žerjavov, tako nenadno je pridirjal | A |
zobe in segel po krožniku. Irma ga je prehitro | spustila | in že so bila slastna jetrca na tleh, krožnik | A |
« Ženi je obstala igla sredi poti, roke je | spustila | v naročje in pogledala moža preko zakajene, | A |
so se ji ulile solze. Ko se je izjokala in | spustila | predpasnik z lic, je sijalo skoz okno sonce | A |
Hodila sta tiho drug za drugim. Časih se je | spustila | debela kepa južnega snega z veje.Sicer se ni | A |
dvignila siva senca iz teme nad goro sv. Miklavža. | Spustila | se je tik pred kralja in Kolednika.Skozi temo | A |
je zginila od okna, rdeča zavesa se je spet | spustila | čezenj in žarela v motnem siju. France je nastavil | A |
tak greh to.« Francka si je odvezala ruto in | spustila | vogle rahlo zapentljane nad prsi. »Pojdiva v | A |
Pomalicaj!« »Saj mi je resnično že vroče,« je | spustila | Jera motiko v razor, si otrla pot in šla na | A |
bo še dobro.« »Dobro?« je ponovila Francka, | spustila | teličko in se naslonila ob jasli.Roke so ji | A |
blato, da ji je krilo odletavalo. Nato se je | spustila | v tek po hribu.Begunec je pobral poleno in zalučal | A |
da se je pokrižala pred bogcem, nato se je | spustila | navzdol, vedno hitreje, dokler ni začela teči | A |
Zbogom!« Jančarica se je naglo | spustila | po brdu navzdol in začela žeti na drugem koncu | A |
raztajalo njeno srce, objela ga je, pa takoj | spustila | roke ob života.Zazdelo se ji je, kot bi objela | A |
smotra in namena. Radovan in Iztok sta se ponoči | spustila | na dobro cesto, ki je držala od Donave proti | A |
»Tako, tako, očka!« | Spustila | sta se v hitrejši dir, jahala drug ob drugem | A |
šajka in se zibala na valovih. Za njo sta se | spustila | v morjé izpod oljčnega gaja dva večja čolna | A |
»Vse, gospod!« | Spustila | sta se po stezi k morju. Majhen čoln, ki ga | A |
pripravnega mesta, da bi prenočila. Konja je | spustila | na pašo, sama si je postlala pod drevesom. | A |
ni razmišljala, kje je polnoč, kje je poldan, | spustila | se je po cesti in spočetka kar tekla, tako se | A |
nagubala čelo in se nagnila naprej, da bi se | spustila | v odločno pravdo s Smrekarjem.Toda pod mizo | A |
Solze so jo polile. Dvakrat jo je | spustila | iz objema, pa se vnovič privila k njej in jo | A |
prevzetim od skrbi, pogledal k Luciji. Lucija je | spustila | Gašperja iz objema, kot bi se sramovala. | A |
Zajokala je glasneje in z njo vred Štefa, ki ni | spustila | rok bratov in jih je krčevito stiskala. | A |
obrnila, da mi ni bilo več treba gledati v sonce, | spustila | noge ob škarpi nizdol in se s konicami prstov | A |
jo je vso prežel sunek zraka od zunaj, in se | spustila. | Znašla se je v nekakšni posebni tretji dimenziji | A |
deklice sipajo ostra zrnca mivke. Previdno sem jo | spustila | v vodnjak, še vedno kot dojenčka, kot preveliko | A |
kjer ne bi smele biti; vsak večer sem se nanj | spustila | previdno, da ne poči še kakšna narahljana vzmet | A |
je sedla, s težavo zavihtela za seboj noge in | spustila | hrbet, za hrbtom previdno, kakor da je iz najtanjšega | A |
kakor da je iz najtanjšega porcelana, še glavo. | Spustila | in narahlo preložila, da je ležala na nizkem | A |
voda ... Na najglobljem mestu sem se scela | spustila | v vodo, potopila sem se in se smejala, v globokih | A |
spremenila držo. Na razkošje svilenih rut se je | spustila | ukrivljena, zgovorna roka.Hipoma sem jo zagledala | A |
"Me bomo pa še malo na balkonu." | Spustila | sem se na dolgo zofo ob vsej širini stene, na | A |
zleknila pod nekim drevesom. Moja glava se je | spustila | Filipu na ramo, v vdolbino, ki jo od zadaj varuje | A |
kakor obraz angela. Nanj in name se je tedaj | spustila | senca, kot da je bil prek okna, ki je že prepuščalo | A |
zasrepel skozi okno. V tihi kuhinji se je muha | spustila | na kratki polet od štedilnika do kredence. | A |
je spremljal tetine premike. Teta je muho | spustila | ven.Stric je bliskovito zaprl okno, da se je | A |
zapustila sobo, zaklenila za seboj in ključ | spustila | v notranji predalček torbice, da ga ne bi s | A |
stavbe, se je ob vrsti belo prepleskanih vrat | spustila | po stopnišču in prečkala avlo. Mislila je že | A |
za seboj še zaslišala nadležni glas, ko se je | spustila | na kamniti privoz in stopila v rumeno migetajoči | A |
»No, sedi sèm k meni.« Veronika se je | spustila | zraven njega.Z obema rokama je objela koleni | A |
katerimkoli delom svojega telesa. Veronika se je | spustila. | V te oči se je spustila, kakor bi s skale na | A |
Veronika se je spustila. V te oči se je | spustila, | kakor bi s skale na reki skočila v deročo vodo | A |
Veronika se je naslonila obenj. Pobesila je oči in | spustila | roke v naročje.Luč je od blizu sijala nanjo | A |
nadaljnji scenarij že kar predomač. Igla se je | spustila | na rob plošče.Tiho je zabrnelo. | A |
potegnila skoraj čez glavo. Veronika se je | spustila | na posteljo.Roke in noge je imela svinčene, | A |
»On.« Mama se je | spustila | nazaj v naslanjač.Jernej ni bil več Jernej, | A |
postelji, pogladila sem si lase, poravnala krilo in | spustila | noge na trdna tla.Potem sem odprla pismo. | A |
Martina ne more biti daleč. Veronika se je | spustila | na posteljo.Stene so zanihale in se s hruščem | A |
njej. Pazljivo jo je prijela in jo z životom | spustila | na posteljo, dvignila je njene bose noge in | A |
iz blazine na zglavju in se na postelji sedé | spustila | nazaj.Zdaj je lahko že naravnost pogledala Martino | A |
videla Miloša?’ Spoznala je, da se je skoraj že | spustila | v tek. Mimoidoči so se ozirali za njo in fant | A |
Odložila bi vse, kar ima v roki. Počasi bi se | spustila, | oprijemajoč se trave in spodrsujoč na grebenu | A |
Morala bo kaj pojesti. Ročno torbico je | spustila | v potovalko, da bo imela samo en kos prtljage | A |
Martino zmrazilo. Na stežaj je odprla vrata in jih | spustila | noter, prestopili so s hodnika v sobo vsi trije | A |
šlo,« je odvrnila Veronika in odgrnila odejo. | Spustila | je noge na tla in vstala s postelje, oprta na | A |
z obema rokama naslonila na mrzlo železo in | spustila | glavo nanj. Kaj je vzela nase? | A |
Nič ni več pomišljala. | Spustila | se je v tek.Zaletavala se je v mimoidoče, ne | A |
kozarec v eno in tablete v drugo roko. Na jezik je | spustila | vse tri hkrati, in ko je kozarec prinesla k | A |
se je Veronika naslonila na podboj, glavo je | spustila | nazaj, na hladni beli zid, in zaprla oči. »Samo | A |
stopnicah, korak za korakom. Noga se je slepo | spustila | in trčila v trda tla, potem ograja, roke se | A |
Martina ga je brez besede odrinila, zadaj se je | spustila | na vso površino, glavo je zarila v oblazinjeno | A |
»Ne, saj se vidi s ceste.« Veronika je | spustila | torbico na tla in vrgla s sebe sandale.Savo | A |
to ni bila več stvarnost. V resnici je vse | spustila | iz rok in priplavala k Martinu, ki jo je prestregel | A |
Tončka je medtem naglo stopila k Tinetu in mu | spustila | ploščat zavitek v žep na jopiču. »Za | A |
razločno slišali. Z Janezom pa sta se pri kapeli | spustila | v globino in s stopnišča nad glavno votlino | A |
tja, sta se ustavila in se nato drug za drugim | spustila | vanj.Pri tretjem ovinku se je pod varstvom mogočne | A |
mestom, pred napol dozidano dolgočasno hišo se je | spustila | od neba silna senca, noge globoko v cestnem | A |
povzdignila k tebi?“ Od večernega neba se je | spustila | senca na sive, neprijazne predmestne hiše.Globoko | A |
med prsti poslednjo desetico ter jo naposled | spustila | v pismo.Zakaj desetica je bila poslednja, to | A |
napolnili z gorko ljubeznijo. Senca se je | spustila | na to svetlo nedeljo.Iz sence se je prikazalo | A |
videl je samo še njene bele oči, nato sta se | spustila | v temno vežo, kakor da bi utonila v globoko | A |
je brenčé vzdignila črna muha proti stropu, | spustila | se je koj nato nizdol ter izginila skozi odprto | A |
v pritajenem smehu. Gudula je bila nenadoma | spustila | roke v naročje, pogledala zamišljena proti stropu | A |
cunj. Od postelje, ki je stala tik duri, se je | spustila | tenka, tenčkena postavica; obraz je bil droben | A |
»No, pusti jo, Lojzka!« | Spustila | se je od postelje in Malči si je mislila: glej | A |
seboj, ljubeznivo gorsko vas, ki se je bila | spustila | kakor bel golob na zeleno réber.Po cesti mimo | A |
vseh kotih. - Odtrgala je nagelj ter ga je | spustila | v rosno travo. ”Ná za na pot in za spomin | A |
motili svetega opravila. Neznana tesnoba se je | spustila | z neba na zemljo.Kaj je že mrak? | A |
/ stran 108 . / stopila médnja, nato sta se | spustila | v valove.Ko so ju našli mrtva, sta bila še zmerom | A |
pene, voznik ju je narahlo pogladil po bokih in | spustila | sta se v dir.Bel pas se je zablisnil v daljavi | A |
genila se ni. Toda nenadoma se je odklenila, | spustila | se na morje.Barka je plavala jadrno, zavila | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |