nova beseda iz Slovenije

smejati (101-200)


je napravila nežna črtica, kakor bi se hotela      smejati      rdeča ta usta. »To je nekoliko opravičenja!  A
tvojo streho, Malec, ha, ha!« Malec se ni hotel      smejati!      »Smej se, ali ne ‒«in Sodar dvigne kozarec   A
vmešavanjem nemških besed, da smo se ji morali vsi      smejati.     Tudi ona se je smejala in se ni dala spraviti  A
možgane pa mu je ustvariti pozabil?« Pričel se je      smejati      tako, da se mu je na obrazku smejala vsaka črtica  A
je eden prvih višjih svete Cerkve pričel tako      smejati,      da se je bilo bati, da ga zadavi nepremagljiv  A
nebu in ko je sonce sijalo, kakor bi se hotelo      smejati      nad njo, ki je toliko trpela. Gospod prošt je  A
»Seveda da ti, kdo pa drugi,« se je moral      smejati      Rakar. Črni Bor je pa debelo gledal.   A
hriba Srna in Veverka. Vsi so se jima morali      smejati.     Ponirek in Brlez sta bila dvojčici ujela in sta  A
dvojčicama naredila. Rakar in Bor sta se morala      smejati      in sta postala boljše volje. Zorna Kalina se  A
deklic niste duhoven ‒« Rožmarinka se začne      smejati,      da ni bilo konca ni kraja. »Smrt, denar ‒ ta  A
ponižen in tih v sredi druščine, začel se je      smejati      in ves živi svet grajati, tega ali onega pikati  A
Zasliši zasmeh. Kdo bi si upal      smejati      se mu?Zdajle?   A
srce, to ne; sama ni vedela, zakaj se ji včasi      smejati      ne ljubi, ko se drugi smejó; sama ni vedela  A
« »Kmetica!« zavpije tovariš in se začne      smejati.      To Božidarja Tirtlja razžali.  A
neumen, kar le utegne kdo biti.« Rekši, se jame      smejati      in drugi se smejejo, ne vedé zakaj, za njim  A
kmetiča tako obide, da se začne tako naglas      smejati,      da ga je vsak gledal, kdor je mimo šel, in je  A
temnila najine sreče, potem se ti hočem samo      smejati      v ljubo lice, da, smejati in veseliti se te  A
potem se ti hočem samo smejati v ljubo lice, da,      smejati      in veseliti se te in dobra biti in pokorna tvoji  A
ženske je bilo vse to.« In možiček se začne      smejati.      »Zakaj pa ste šli tako daleč po svetu  A
videl. Pa vendar smo se mi tujci Slovenci mnogo      smejati      imeli. Zakaj čudni so se nam zdeli fantini,  A
Jezilo ga je, da so tudi graničarji jeli se      smejati      s kmeti vred njegovi zadregi.Stopi še enkrat  A
ne vem ničesar o tem.« Poskušal je še vedno      smejati      se, toda glas mu je postajal nekako osoren in  A
dvojim o tem!« Pa gospod doktor se ni hotel več      smejati.      Prihod novega gosta je preprečil pogovor.   A
lice zapeljati.« Megla ni mogel drugače, nego      smejati      se z drugimi vred, akoravno na svoje stroške  A
uživati njegove krasne poezije. Jokati se zna in      smejati,      a smeh in jok mu ne izhajata, vsaj meni se tako  A
otročja, živa in vesela, tako da se je moralo srce      smejati      vsakemu, kdor jo je videl. Vse to pa pripovedujem  A
žalovati in začela je preveselo plesati in se      smejati.     Volk se začudi.   A
blebetale in klepetale. Najbolj se je moral      smejati      polhom, da so tako natanko vedeli, katerega  A
ali preloživši deteljo v levi žep, se je moral      smejati,      kajti po Krki ni plul njegov sin, nego debel  A
boljšega!« Jaz sem se moral brez konca in kraja      smejati      Omejčevi misli, da sem zaljubljen tudi jaz v  A
samega Boga!« Otroci so se kajpada jeli tako      smejati      in rogati, da je moral za ta dan nehati poduk  A
govorila in res omehčala hajduke. Jeli so se babi      smejati,      kupili so od nje neke malenkosti in odšli, govoreč  A
‒ Tak biček sem bil. Gospod so se jeli      smejati      in so dejali: ‚To menda vendar veš, koliko navadno  A
Kmalu sem jo udobrovoljil. Jela se je      smejati      in me povpraševati, kdo me je naučil tako pridigati  A
Videč mojo nevoljo, se začne Lila na ves glas      smejati      in pravi: »Moje besede vam niso všeč, ali bi  A
še bog, če ju bo kdo hotel.« Zopet se začne      smejati      celo društvo, vsi so jima privoščili to nesrečo  A
. / . / stran 89 . / Strašno sem se moral      smejati,      ko mi je razkladal Čižman svoje popotovanje  A
je take burke in novice, da se mu ni nehala      smejati.     Pravil je to, kar je od drugih slišal, ali marsikater  A
hodila.« Ko sliši gospodar take novice, se začne      smejati      in veli sam zase: »Ali sem jaz pravi tepec,  A
košati rep, da se ji je morala Tinka na glas      smejati.     Bolečina v nogi je prenehala.   A
govoril z mano in z mucko, da sem se mu morala      smejati.     Pa tudi mucka je mijavkala ...  A
klopi in je strgal korenček, da so se mu morali      smejati      vsi Koroščevi.Pozno je že bilo in mala, slepa  A
posadil na klopco. In pričela sta peti in se      smejati.     Potem pa sta se pogovorila o tem in onem in sta  A
je tekel, da se mu je morala Pehta neprestano      smejati.     ‒ A po kosilu mu je Pehta rekla: »Kekec, ostani  A
govoril kratkočasne stvari, da se mu je morala      smejati.     Pehta ga je imela vedno bolj rada in mu je stregla  A
in kaj je mrtev ogel. Nobenemu se ni ljubilo      smejati.     Podržaj je na skrivaj izvlekel sliko svoje žene  A
Tiho bodi, kaj ga žališ!« Marko se je začel      smejati      in trepljati po rami svojo Dano. Jovo se je  A
besede bolele kakor udarci z bičem. Začel se je      smejati,      kakor bi ga hotel smeh zadušiti.Tudi razbojniki  A
smeh zadušiti. Tudi razbojniki so se začeli      smejati,      a njih smeh je na Črnega Petra vplival tako  A
Margareta kaj zlega storiti.« Rovan se je moral      smejati,      a ko je spremstvo mlade grofice sicer vljudno  A
ki se drži kakor mila Jera. Ta ženska se še      smejati      ne zna in ošabna mora biti kakor turški cesar  A
zdelo vse smešno in kratkočasno in pričel se je      smejati.     »Hahaha!«   A
nerodno poklonil. Pričel je meti roke in se      smejati.      ‒Haha, tudi vi enkrat med nami, kar v kuhinji  A
je prava, ali ne? . / . / stran 111 . / ‒Še      smejati      se ne morem, pravi kmet.Nič prida ni.   A
stran 20 . / »Storimo vsi tako!« se je pričel      smejati      še gospod Sigismund, vstal tudi on, odlagal  A
pokazal za vse na svetu. Učenec se je nehal      smejati      in tudi grof.Gospod Sigismund je rekel hladno  A
je pil tisti večer, nenavadno, pričel se je      smejati      in šaliti.Zaobrnil je najprej tako, kakor bi  A
trenotku pozabila in pričela se je prav od srca      smejati.      ‒Oh, oh! jo je vilo, če se domislim, kako si  A
je pil tisti večer, nenavadno, pričel se je      smejati      in šaliti.Zaobrnil je najprej tako, kakor bi  A
Petelinček’!« Zdaj se je pričela še Marica      smejati.      »Petelinček!  A
kašelj in ko si je oddahnil, se je pričel ostro      smejati      in gibati z roko nad mizo.Pri tem mu je zlezel  A
bi mi posebej drago ‒« Soproga se je pričela      smejati      z zvonkim skakljajočim smehom in zagotavljala  A
svetlobe. S temo pa se začne Sumar na ves glas      smejati      in njegov krohot votlo odmeva po bivalniku.  A
nedogled,« pripomni Raf in se končno le neha      smejati.     »Eva, vsi skupaj nič ne moremo.   A
ko ga tako nosi po prostoru. Uri se začne      smejati,      ne more se več zadržati; je to posmeh smrti  A
nezaslišen krohot. Tudi Eva se začne na ves glas      smejati.     Do onemoglosti, do solza in hlipanja se krohočeta  A
skoraj pripeljejo do vrhunca naslade, se nehava      smejati,      po kratkem oddihu pa se vse skupaj nadaljuje  A
pretakajo želve velikanke, ježevci in varani,      smejati      pa se živali ne znajo. »Vesel sem, da se znaš  A
se živali ne znajo. »Vesel sem, da se znaš      smejati,      Trnuljčica,« ji šepečem. »Ne vem, odkod si se  A
ustnic nočeta ubogati. ): Arok, ti se ne znaš      smejati.      (: Smejati ‒ nerazčlenjeno.   A
): Arok, ti se ne znaš smejati. (:      Smejati      ‒ nerazčlenjeno. ): To, kar poskušaš.  A
je v stiski komisar. Vsi so se začeli zopet      smejati.      »Kaj je to čudnega?« kričal je v smeh  A
Suša, videč lekarnikovo zadrego, jel se je      smejati.      Lisjak se je zbal, da bi njegov tovariš  A
strani prijema. Možje gospodu pridno pomagajo      smejati      se; ne vem, ali se jim je tudi smešno zdelo  A
’ Jaz ciganko začuden pogledam in se silim      smejati,      kakor da bi hotel misel na obrazu zbrisati.  A
Aldo si je brisal obraz in tudi on se je pričel      smejati.      Brisal si je dolge brke, ki so se počasi pričele  A
hodnikih so stali ljudje in se hiteli pogovarjati,      smejati      in objemati.Že so se namreč videli na dnu morja  A
razišče. »Sta nora,« se je histerično pričelo      smejati      dekle, »kaj ne vesta, da je vpleten tudi kapitan  A
spet pričela brcati v škatle in sadje, se noro      smejati      in prav lepo se jima je zdelo, da ju nihče ne  A
sta zažvenketala s svojo opremo in se pričela      smejati.      »Ne bo naju potreboval, ne bo naju potreboval  A
Maribora.« »In rop banke,« sem rekla in se pričela      smejati.      Nismo se mogli zbrati, nikakor nismo mogli več  A
prestrašenega in zdelanega, so se mu začeli      smejati      in rogati.On jim je rekel: »O, ne smejte se  A
svojega tovariša pšenični klas, se prično na glas      smejati,      rekoč: »Bedak, klas ni roža!« Kralj že od daleč  A
»Glejte, bedaka, to se jima mora celó osel      smejati,      ko ga pustita, da se takole sprehaja.«Očetu  A
gledal, gledal in se nato začel na ves glas      smejati,      da so se prijatelji začudeni ozrli vanj.Ker  A
hladne. Na zemlji so dežele, kjer je nedostojno      smejati      se, če vas za to posebej ne zaprosijo.Na Japonskem  A
Beda je postala tolikšna, da so se ji začeli ‒      smejati.     Toda, medtem ko je smeh Nemca pomenil: »Položaj  A
triindvajset načinov smeha. Očitek, da se ne znajo      smejati,      je neutemeljen, še posebno zaradi tega, ker  A
in so sedaj prezaposleni, da bi se utegnili      smejati.     Mimo tega pa zemlja ni predmet za smeh.   A
meri vendarle Anglosaks in se zna odkritosrčno      smejati      sam sebi (toda tujec se mu pri takem ravnanju  A
Kupiti brez dovoljenja.      Smejati      se v mešani družbi. Objeti se z znancem.  A
Tam spati. Tam jokati in tam      smejati.     Morda se bo kdo predramil.  A
Smem samovoljno kaj prebrati? Se smem      smejati?     Gledati skozi okno dež?   A
poljuboval. Jokal je, hotelo se mu je peti,      smejati      ... Potem je šel ven, podstavil glavo pod pipo  A
Mile, a bilo mu je tesno. Danes se ni mogel      smejati      ne peti. Lahen oblak je jadral na visokem nebu  A
zemljo, a vendar sem morala prodajati, streči,      smejati      se, šaliti, kakor bi se ne bilo nič zgodilo  A
Komaj sem požirala solze, a vendar sem se morala      smejati      in zbijati dobre, smešne dovtipe. Moj smeh je  A
Ali otroci se niso znali igrati, niso se znali      smejati.      Starejša dva, dečka, sta razumno in spodobno  A
namenila; v korist bosta sebi in drugim. Ali      smejati      se nista znala, samo nasmihala sta se. In tudi  A
svojim smehom, kajne?« . / . / stran 39 . / »Da,      smejati      se zna zelo lepo,« je pritrdila Tilda. Pri obeduje  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA