Tesno objeta se stresava v krčih odrešujočega smejanja. Spet sem v njej in čutim stresljaje njenega smeha pri ustju maternice; smejoč se se ljubiva, ne da bi se pri tem premikala; najin smeh zadostuje za ljubitev, ki ji ni in ni konca: kadar naju notranji smejalni krči skoraj pripeljejo do vrhunca naslade, se nehava smejati, po kratkem oddihu pa se vse skupaj nadaljuje. Želim, da bi se nikoli ne nehalo, želim, da bi naju za vselej zametel sneg smejoča se v objemu in se nikoli ne bi razklenila.